Zadevo smo preverili in ugotovili, da se je to res zgodilo. Lastnik se ne želi izpostavljati, je pa povedal, da je dogodek takoj prijavil revirnemu gozdarju, nekaj dni kasneje je sporočil, da je od zavoda za gozdove prejel interventni komplet za zaščito pred rjavim medvedom.
»Pašnik je kakšnih 100 metrov od hiš. Zavedam se, da smo na območju medveda, je pa res, da se mi kaj takega doslej še ni zgodilo. Ni me strah zase, ampak za preostale koze, saj sem slišal, da se medved v takšnih primerih rad vrne,« je še povedal lastnik.
Obrnili smo se na Zavod za gozdove Slovenije, od koder nas je Matej Bartol pomiril, da ni razloga za preplah, saj da primer v ničemer ne odstopa od preostalih škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved. Pojasnil je, da si je dan po napadu situacijo ogledal zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije, ki je pooblaščen za cenitve škod, ki so jih povzročile zavarovane živalske vrste. »Z oškodovancem je bil sklenjen sporazum in izdelan zapisnik. Dokumentacija je bila nato poslana na ARSO, ki je pristojna inštitucija za izplačevanje odškodnin za škodo, nastalo po zavarovanih vrstah,« je dodal.
Kako ravnati na območjih, kjer so prisotni medvedi?
V zadnjih 10 letih se število škodnih dogodkov po medvedu v Sloveniji giblje med 300 in 700 na leto (odvisno, koliko hrane je kdaj v naravi). Lani so jih zabeležili 522, skupna ocenjena vrednost teh škod pa je znašala nekaj več kot 220.000 evrov. Letos januarja in februarja so jih obravnavali pet.
Bartol pojasnjuje, da do srečanj z medvedi največkrat prihaja spomladi, ko kosmatinci prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi vse več ljudi. »Srečanj z medvedom je sicer relativno malo, napadi medveda na človeka pa so izredno redki, saj imajo medvedi prirojen strah pred človekom in se pred njim umikajo. Kljub temu je pomembno, da znamo oceniti okoliščine srečanja z medvedom in da smo seznanjeni s primernim vedenjem na območju prisotnosti medveda.«
Medved napade le, če ga presenetimo ali izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo. Pri srečanju z medvedom moramo ostati mirni in se počasi umakniti. Pred medvedom ne poskušamo bežati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in tekači, ki v teku lahko dosežejo hitrost do 50 km/h.
Če se medved dvigne na zadnje noge, s tem ne izkazuje napadalnosti, ampak le preverja okolico. V tem primeru moramo opozoriti nase z mirnim glasom. Medved bo tako zaznal prisotnost človeka in se umaknil.
Če med sprehodom v gozdu opazimo medvedji brlog, se le-temu ne približujemo in nikoli ne poskušamo vstopiti vanj. To je najbolj pomembno v času med oktobrom in majem, ko pri medvedih poteka zimski počitek. V tem obdobju odsvetujemo obiskovanje jam in brezen na območju prisotnosti medveda, saj so to priljubljena zimska zatočišča medveda.
Med sprehodi v gozdu moramo vedno imeti psa na povodcu. V Sloveniji se prav zaradi spuščenega psa, ki razdraži medveda in se v begu vrne k gospodarju, zgodi največ napadov.
Zelo pomembno je, da medveda nikoli ne hranimo. Ostanke hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagamo v gozdu, v bližini naselij ali v bližini gozdnega roba. Odlagamo jih v ustrezne, medvedu nedostopne smetnjake, ali jih odnesemo s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka ter s tem ohranimo naravno plašnost medvedov. Navajanje medvedov na hrano človeškega izvora je namreč eden glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom.
Zaščitna sredstva
Seveda kmete (še posebej rejce drobnice) zanima, kako lahko zaščitijo svoje živali. »Za varovanje drobnice sta najbolj uveljavljeni in najuspešnejši dve metodi: varovanje s pomočjo varnih ograd ter varovanje s pastirskimi psi,« pojasnjuje Bartol in izpostavi, da je najbolj učinkovita kombinacija obeh.
Kako pa je z državno pomočjo kmetom? »V okviru projekta Life Dinalp Bear ravno zdaj poteka akcija sofinanciranja nakupa mladičev pastirskih psov, na katero se je možno prijaviti prek spletne strani projekta. V primeru, da so vam velike zveri že povzročile škodo, pa je možno na ARSO oddati vlogo za sofinanciranje nakupa zaščitnih sredstev za varovanje premoženja pred velikimi zvermi. ARSO v tem primeru sofinancira nakup zaščitnih sredstev v vrednosti do 2.000 evrov, in sicer je vrednost sofinancerskega deleža 80 odstotkov. V primeru zainteresiranosti za sofinanciranje zaščitnih sredstev se je najbolje obrniti na območno enoto ZGS ali poslati sporočilo na e-naslov dinalpbear@gmail.com, kjer vam bodo zaposleni z veseljem pomagali,« še pove Bartol.
