Hren je v tej družbi posebnež z ostrim vonjem in pekočim okusom. Šunka brez hrena ne bi imela pravega okusa, še pirhom bi nekaj manjkalo, če ga ne bi bilo v bližini. Na velikonočni mizi torej ne sme manjkati, čez leto pa nanj skoraj pozabimo. A bi ga lahko večkrat uživali zaradi njegovih številnih koristnih lastnosti.
Naši predniki so mu na vrtu vedno namenili kak vogal ali ga pustili, da je rasel na robu polja. Hrenovo korenino so izkopali v prazničnem času, in sicer v mesecih, ki se končajo s črko r, od septembra do februarja. Takrat je svežih pridelkov manj, več pa se je pojedlo mesa in mastnih jedi. Hren je bil njihova odlična spremljava in začimba.
Ob ribanju hrena tudi najpogumnejši jokajo. Spoštovali so ga tudi v ljudskem zdravilstvu. Njegovo pekoče eterično olje je veljalo za zdravilo in okrepčilo. Kdor ne verjame, da strganje hrenove korenine odpre zamašen nos, naj poskusi. To je najbolje narediti na prostem, saj je pekoči učinek tako močan, da se v prostoru še dolgo ne poleže, izzove pa lahko močno solzenje in kihanje. Ko korenino izkopljemo in umijemo, je brez izrazitega vonja, ko pa jo začnemo ribati, se začnejo sproščati močno hlapljiva eterična gorčična olja, ki ostro pečejo, a uspešno odpirajo zaprte nosne kanale in nam prinašajo olajšanje ter sprostitev, čeprav ne prav nežno.
Danes vemo tudi, da korenina vsebuje veliko vitamina C, in sicer enkrat več kot na primer limona. Ob tem vsebuje protivnetne in antibiotične snovi, ki krepijo imunski sistem in nas ščitijo pred boleznimi, vitamine iz skupine B, mineralne snovi ter eterična olja.
O hrenu moramo torej govoriti spoštljivo. Postrežemo ga na velikonočni pojedini, nanj pa se spomnimo tudi med letom, če želimo narediti kaj za odpornost in zdravje.
Zanimivosti o hrenu
· V času, ko še ni bilo popra, je bil hren zaradi pekočega okusa zelo cenjena rastlina in začimba.
· Pri hrenu ni užitna le korenina, temveč tudi mladi listi in poganjki, listni peclji, belo cvetje in socvetje.
· Ne drži, da hren lahko nabiramo le v mesecih, ki se končajo na črko r. Takrat je korenina najbolj polna koristnih snovi, a nabiramo jo lahko tudi med letom.
· Pekoča rastlina ni dobra le za dihala, temveč tudi za prebavo in presnovo, spodbuja prekrvitev, učinkuje na sečila in spodbuja porabo maščob v telesu.
· Od kod ime hrenovka? Dobil ga je prav zaradi omake s hrenom, ki so jo tradicionalno stregli ob tej priljubljeni obarjeni klobasi.
Hrenova omaka s smetano in majonezo
Sestavine: 100 g naribanega hrena, 100 ml kisle smetane, 100 g majoneze, sol, poper, limonin sok.
Priprava: Hrenovo korenino olupimo in na fino nastrgamo, damo v skledo, primešamo kislo smetano, limonin sok in majonezo, nato vse začinimo s soljo in poprom. Takšna omaka je odlična ob kuhani šunki ali govedini, postrežemo jo lahko s pečenim mesom. Smetano v receptu lahko nadomestimo z gostim jogurtom. Omaki lahko dodamo še naribana jabolka, da je okus slajši in blažji.
