Prvi kazalniki resnejših težav so otrokova odsotnost pri določenih urah ali v določenih prostorih šole (ko se otrok na primer s težavo zadrži v jedilnici, pri telovadbi, pri katerem izmed učnih predmetov …). Otrok na primer zjutraj toži o somatskih težavah (boli ga trebušček, ima glavobol …), vendar pregled pri zdravniku ne pokaže nobenih telesnih težav.
Za lažji začetek: načrt pomoči
Učenec lahko šolski dan začne v svetovalni službi in pozneje nadaljuje pri pouku, morda lahko prisostvuje le določenemu predmetu ali pride le na kosilo.
ODZIVI STARŠEV
Ob stiski otrok smo pogosto v stiski tudi starši. Včasih otrokovo zgodnje izogibanje sami še poglabljamo, če se odzovemo napačno. Ni redko, da starši napišejo opravičilo otroku brez pravega razloga za odsotnost od pouka. Starši se tako odločijo, da napišejo opravičilo za otrokovo odsotnost na športnih, tehniških dnevih, izletih in podobno, ker vedo, da te dejavnosti otroku niso ljube. Včasih v družinah nimamo dobro razvite jutranje rutine, kaotičnost ob odhodih v šolo, vrtec ali službo pa povečuje verjetnost, da bo otrok od pouka izostal. Kadar otrok zamenja šolo ali raven šolanja, so seveda stiske večje in potrebna je toliko večja doslednost, empatičnost in pogovor staršev z otrokom, da bo ta svoje stiske lahko premagal in nadaljeval redni šolski proces.
HUDA STISKA
Nekateri otroci izražajo hudo stisko, ko je zjutraj treba zapustiti starša. Drugi otroci se včasih pri pouku grdo vedejo z namenom, da bi zaradi motečega vedenja lahko odšli domov.
KAKO POMAGATI?
V prvi vrsti je pomembno splošno ozračje, ki vlada na šoli. Vsi poznamo domove prijateljev, kamor vstopimo in kar zadiši po prijetnih medsebojnih odnosih. Na drugi strani pa včasih stopimo v hišo in nas napetost v njej skorajda odvrne. Enako je na šoli. Če namreč v njej vlada prijetno ozračje, če se otrok v razredu dobro počuti, če se učitelji zmorejo posvetiti otrokom in tudi njihovim težavam, bodo otroci lažje prestopili prag šole. Tudi sam otrok naj prag šole prestopi s pozitivno naravnanostjo. Naj ne pričakuje le od drugih, da mu bodo posvetili prijazno pozornost. Učimo ga, da bo tudi sam zmogel to pozornost namenjati drugim in sam prispevati k sprejemajoči in prijaznemu šolskemu ozračju. Pri tem smo mu v prvi vrsti zgled tudi sami starši. Kako mi dojemamo šolo, šolski sistem, razrednika in preostale učitelje? Smo pozitivno ali negativno nastrojeni? Stopimo za vogal šole in kritiziramo v družbi še drugih staršev? Ali znamo biti podpora učiteljevi avtoriteti in spodbujamo otrokov odhod v šolo?
KO POSTANE PREHUDO …
Za učence, ki zaradi različnih vzrokov ne zmorejo več redno hoditi v šolo, obstajajo različni načini in vrste pomoči. Šola in starši lahko skupaj izdelajo načrt, kako bo učenec zjutraj vstopil v razred in pri pouku za začetek vztrajal vsaj določen čas. Nujno pa je, da morebitna dopoldanska odsotnost učenca zanj ne pomeni le več prostega časa, preživetega za ekranom ali ob njemu ljubi dejavnosti. Za otroka, ki izrazito odklanja šolo, je nujno treba zagotoviti in poiskati ustrezno strokovno pomoč. Strokovni delavci šol se bodo o tej tematiki širše izobrazili v okviru projekta Preprečevanje odklanjanja šole, ki ga izvajajo svetovalni centri po vsej Sloveniji, starši pa lahko otrokom najbolj pomagamo z iskrenim in konstruktivnim sodelovanjem s šolo, ki jo otrok obiskuje. Ustrezen in takojšnji pogovor o težavah, ki jih začnemo opažati, lahko reši marsikatero težavo, še preden bi nastopila zares!
