S podpisom pariškega podnebnega sporazuma pod okriljem Združenih narodov (ZN) so se podpisniki zavezali, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejili na manj kot 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevali, da zvišanje ne bi preseglo 1,5 stopinje Celzija.
Tako malo, a obenem tako veliko
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) pa ocenjuje, da vnema ni dovoljšnja in da je mogoče po trenutnih prizadevanjih pričakovati zvišanje za 3 stopinje Celzija. Razlika bi lahko imela katastrofalne posledice, kažejo rezultati nedavne raziskave.
Pretekle raziskave so pokazale, da je verjetnost nastanka ekstremnih vremenskih pojavov zaradi zvišanja povprečne svetovne temperature narasla za 80 odstotkov.
Raziskovalci z univerz Stanford, Columbia in Dartmouth so na podlagi podatkov preteklih raziskav pokazali, kako emisije toplogrednih plinov povečujejo verjetnost rekordno vročih, mokrih in suhih dogodkov v podnebju, kot ga poznamo. Sledila je primerjava s podnebnimi modeli, da bi lahko ocenili verjetnost takšnih skrajnosti v prihodnosti in znotraj okvirjev pariškega podnebnega sporazuma. Kot so ugotovili, je razlika v 1 stopinji Celzija vse prej kot zanemarljiva.
»Res velikemu porastu v verjetnosti za nastanek ekstremov se je mogoče izogniti, če države dosežejo cilje, za katere so podpisale, da si bodo prizadevale, in ne le tiste, h katerim so se dejansko zavezale. Obenem pa je treba poudariti, da bomo tudi v najboljšem primeru živeli v podnebju, v katerem bo obstajala večja verjetnost za ekstremne pojave kot pa v trenutnem,« je dejal vodja raziskave Noah Diffenbaugh. V tem primeru lahko računamo za 500-odstotni porast rekordno vročih noči v Evropi in na vzhodu Azije, so še sporočili sodelujoči pri raziskavi.
Pretekle raziskave so pokazale, da je verjetnost nastanka ekstremnih vremenskih pojavov zaradi zvišanja povprečne svetovne temperature narasla za 80 odstotkov.
