Vsak obrok mora sestavljati nekaj živalskih beljakovin ali različnega mesa živali, ki so se pasle, in malo rastlinskih beljakovin (ajde, prosa, ječmena, pire ali drugega žita). Najbolj idealna hrana je enolončnica, v kateri je čim več različnih lokalno pridelanih sezonskih živil, poleg beljakovin pa v njej dobimo še vitamine, minerale, vlaknine, ogljikove hidrate in nekaj maščob. Pri tistih, ki imajo premalo mišične mase, se sicer priporoča povečano količino beljakovin, pri tistih, ki imajo težave s spanjem, pa povečano količino ogljikovih hidratov.
Po 35. letu ima večina ljudi premalo želodčne kisline. Znamenja pomanjkanja želodčne kisline so: napenjanje v trebuhu, huda napihnjenost, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu ali nabitost po težkem mesnem obroku, kolcanje, vetrovi in zaprtje.
KAJ PA MAŠČOBE?
Problem zdajšnjega časa so maščobe, ker se jim mnogi izogibajo. Priporoča se seveda uporaba dobrih hladno stisnjenih olj – za solatne prelive ričkovo ali totrovo olje, orehovo in lešnikovo, gorčično, olivno in bučno pa v kombinacijah z olji z omega 3 ali ribami, ki imajo omega 3.
POMEMBNA JE PREBAVA
Da lahko naše telo hrano uporabi, jo moramo prebaviti in presnoviti. Prebava je mehansko-kemično razbijanje hrane na manjše delce, da jo nato lažje kemično razgradimo. V fazi presnove telo iz posameznih sestavin sestavi novo kombinacijo, ki je človekovemu telesu lastna.
Eden največjih prebavnih problemov odraslih ljudi v zreli dobi je preveč ali premalo želodčne kisline, kar nadzorujejo ter urejajo hormoni in živci. Po 35. letu ima večina ljudi premalo želodčne kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi do aminokislin. Poslabša se absorpcija vitaminov B12 in folne kisline, kalcija ter drugih rudnin. Neprebavljene snovi začnejo v črevesju gniti ali vreti in tako počasi zastrupljamo samega sebe.
KAJ MORAMO UŽIVATI
Želodčno kislino spodbujajo rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, olive, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice in brusnična marmelada, od začimb pa brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja. Pitje vode med jedjo ni priporočljivo, kozarec vina pa – nasprotno – priporočljiv. Prav tako bi bilo dobro sadje uživati pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem.
Preveč kisline je v zreli dobi redkejši pojav. Pretirano izločanje sprožijo neustrezna pomanjkljiva prehrana, alkohol, kajenje, bakterija helicobacter pylori in vsakodnevni pretirani stresi, zavrta čustva … Tedaj telo prek živčnega sistema dobi ukaz, naj proizvede več hormonov za obvladovanje stresa. In nenadoma je želodčne kisline preveč, še zlasti če prizadeti ni zaužil dovolj beljakovin, da bi jih želodec predelal. Posledica je razjeda želodčne sluznice ali sluznice požiralnika in dvanajstnika.
Pred obrokom je dobro spiti kozarec limoninega ali jabolčnega soka, meso pa pred jedjo pokapati z limoninim sokom ali mu priložiti žlico brusnične marmelade.
Tipična znamenja, da imamo preveč želodčne kisline, so bolečine v želodcu neprenehoma pet do šest ur, tudi ponoči, in še večje težave ob živčni napetosti. Hitra pomoč ob tem je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, temveč samo trenutno olajša težave. V pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok. Pred preveliko količino želodčne kisline sluznico želodca ščitijo dobra olja – med njimi olje pšeničnih kalčkov in ričkovo olje –, bogata z vsemi frakcijami vitamina E.
KAJ PA SLADICA?
Sladica na koncu obroka naj bo zdrava in pripravljena po enakih načelih sezonskih in lokalno pridelanih živil. Privoščite si denimo jabolčni zavitek ali medena jabolka z orehi.
