Pristojni na kliničnem inštitutu za medicino dela, ki so po požaru v Kemisu na Vrhniki pregledali gasilce, v skupnem zdravstvenem poročilu navajajo, da je manj kot polovica od 283 pregledanih gasilcev med gašenjem nosila dihalni aparat.
Gasilci so pri gašenju nevarnim snovem izpostavljenih prek dihalnih poti in kože, je pojasnila predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak. Med gašenjem požara v Kemisu so bili prek dihalnih poti "zagotovo izpostavljeni prašnim delcem različnih velikosti, predvsem ogljiku, na katerih so bile prilepljene kemikalije".
Pri gorenju organskih snovi lahko po besedah Dodič Fikfakove pričakujemo množico kemijskih produktov gorenja, kot so ogljikov dioksid, dioksin, furan in aldehidi. Katere snovi točno so skozi dihala gasilcev prodrle v kri gasilcev, ne vedo, saj analiza snovi v izdihanem zraku, krvi ali urinu ni bila narejena med oziroma neposredno po požaru.
Od pregledanih 283 gasilcev jih je med gašenjem le okoli 120 nosilo dihalni aparat, ki je edino pravo zaščitno sredstvo pri gašenju takih gorečih snovi. Ostali so nosili kirurške maske ali pa gasili brez zaščite dihal.
Na inštitutu so analizirali tudi gasilske obleke, prepojene z goščo, ki se je razlila po Kemisu ter je prodrla skozi obleko na kožo in v kri. Kot je poročala TV Slovenija, je bilo 79 zaščitnih oblek gasilcev popolnoma uničenih, 143 oblek pa umazanih z nevarnimi snovmi. 88 gasilcev je imelo blago umazano kožo, 13 pa zelo umazano. Veliko se jih je umazalo pri padcu zaradi drsečih tal, nekateri ob vlečenju cevi.
Tako izpostavljenost prašnim delcem kot kemikalijam predstavlja tveganje za zdravje. "Okoli 40 odstotkov gasilcev je bilo srednje izpostavljeni, medtem ko jih je bilo 72 zelo in ekstremno izpostavljenih. To pomeni, da so bili nevarnim snovem izpostavljeni prek dihal in kože ter so bili na požaru prisotni dlje časa," je še povedala Dodič Fikfakova.
Neposredno po požaru je skoraj polovica gasilcev poročala o zdravstvenih težavah. Šest tednov pozneje, ko so jih pregledali na inštitutu za medicino dela, je o težavah poročalo še osem odstotkov gasilcev. Težave so bile po besedah predstojnice inštituta vezane predvsem na dihala, sluznice oči, nosa, ust in grla ter kožo. "Utemeljen sum, da gre za neposredno posledico požara, ki ni bil le subjektiven, je bil postavljen pri štirih gasilcih," je še poudarila Dodič Fikfakova. Izvide pregledanih gasilcev na inštitutu dajejo na razpolago zdravnikom specialistom medicine dela, če jih bodo ti želeli.
Kot je še izpostavila, je gasilski poklic nevaren zaradi trenutnih vplivov gašenja, pa tudi zaradi dolgoročnega vpliva onesnaževal. "Debelost in kajenje sta bistveni kontraindikaciji za delo gasilca - debelost zaradi ekstremnih naporov pri gašenju, ki pogosteje med samim gašenjem pripelje do smrti gasilca, kajenje vpliva dolgoročno na dihala podobno kot prašni delci, kemikalije pa imajo lahko zelo podoben učinek kot uživanje alkohola. Učinki se lahko seštevajo ali celo množijo," je poudarila.
Na ministrstvu za okolje in prostor na pisno vprašanje nepovezanega poslanca Andreja Čuša glede požara v Kemisu odgovarjajo, da v inšpekcijskem nadzoru niso ugotovili, da bi Kemis skladiščil odpadke, za katere ne bi pridobil dovoljenja pristojnega organa. Dodajo še, da gradbena inšpekcija pri sanaciji Kemisa doslej ni ugotovila nezakonitih gradbenih del na objektu. Inšpekcijski postopek sicer še ni zaključen, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa bodo izrečeni predpisani ukrepi.
Po požaru je Agencija RS za okolje (Arso) Kemisu kot povzročitelju onesnaženja naložila tudi okoljsko sanacijo. Kemis je pripravil sanacijski načrt, ki je predvideval tri faze. Prvo so izvedli avgusta lani, ko so očistili bližnji potok Tojnica, ki so ga gasilne vode močno onesnažile. Na Arsu so 20. novembra lani opravili ustno obravnavo izvedenskega mnenja o sanaciji Tojnice, ki ga je na prošnjo agencije pripravil profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Mihael Toman. Ta je ocenil, da so bili sanacijski ukrepi ustrezni, imel pa je pomisleke o dolžini odstranjevanja sedimenta. Na podlagi te obravnave bi moral Arso izdati dopolnilno odločbo o sanaciji. Kot so za STA pojasnili na agenciji, so 22. januarja prejeli Tomanovo dopolnitev izvedenskega mnenja, na podlagi katerega bodo nadaljevali s postopki.
