Nihanja v hitrosti vrtenja Zemlje bi lahko sprožila intenzivne seizmične aktivnosti, še posebej na tropskih območjih z gosto poseljenostjo. Čeprav gre zgolj za majhna nihanja – za milisekundo spremenjena dolžina dneva –, bi vseeno lahko bila zadosten povod za sproščanje velikih količin podzemne energije.
O povezavi med vrtenjem planeta in seizmično aktivnostjo sta se prejšnji mesec razpisala Roger Bilham z Univerze v Kolorado in Rebecca Bendick z Univerze v Montani. Kot sta ugotovila, gre prihodnje leto pričakovati porast hudih potresov.
Upočasnjeno vrtenje
Raziskovalca sta se pri svojem delu osredotočila na potrese jakosti 7 in več, ki so zgodili po letu 1900. Prepoznala sta pet obdobij, v katerih je bilo občutno več hudih potresov – med 25 in 30 na leto (sicer sta jih na leto v povprečju naštela 15). Nato sta se lotila iskanja povezav med periodami intenzivne seizmične aktivnosti in drugimi dejavniki – tako sta naletela naj upočasnjeno vrtenje Zemlje. Upočasnjena vrtenja so trajala približno pet let, tem periodam pa so sledila obdobja intenzivne seizmične aktivnosti. Kar pomeni, sta poudarila, da nam da Zemlja vedeti pet let vnaprej, kaj prihaja.
Najbolj nedavno upočasnjevanje se je začelo pred več kot štirimi leti. Zato svarita pred letom 2018. »Naslednje leto bi morali biti priča porastu hudih potresov. Letos nam je bilo lahko, imeli smo jih približno šest. Leta 2018 bi jih zlahka doživeli 20,« je dejal Bilham.
Znanstveniki si sicer niso enotni, kakšna je povezava za milisekundo krajšimi dnevi in potresi, a sumijo, da so za to krive minimalne spremembe v jedru planeta.
Minsko polje
Velja pa opozoriti, da so se po objavi ugotovitev omenjenih raziskovalcev oglasili drugi strokovnjaki, ki poudarjajo, da je napovedovanje potresov »minsko polje«. Seizmični procesi so tako zapleteni, opozarjajo, da je potrese praktično nemogoče napovedati.
Kar pa ne pomeni, da ni mogoče govoriti o splošnih trendih oziroma vzorcih, kar poskušata Bilham in Bendickova.
