Otrokova laž je lahko tudi klic po pozornosti in znak, da otroku primanjkuje zaupanja. Zato je pomembno, kako se nanjo odzovemo.
1 od staršev
naj ima odločilno vlogo pri kaznovanju. Upoštevati jo morata oba.
Predšolski otroci in tisti v nižjih razredih osnovne šole velikokrat prikrojijo resnico. Te male laži nastanejo zaradi otrokove bujne domišljije in so navadno neškodljive, saj gre za pripovedovanje zgodbic. Pri otrocih je to običajno znak njihove negotovosti ali pomanjkanja pozornosti, ne pa posledica slabe vzgoje. Taki otroci navadno potrebujejo samo potrditev staršev, sicer laganje postane nadomestek za starševsko pozornost in ga otroci jemljejo kot igro.
Laž kot klic na pomoč
Otroška laž je lahko posledica strahu in klic na pomoč. Lahko je poziv staršem, ki pomeni: »To je preveč zame, strah me je, da ne bom sprejet, da me boste zasmehovali, kritizirali ali kaznovali. Potrebujem razumevanje in pomoč, da se z življenjem spoprimem na bolj konstruktiven način!« Včasih otrok z lažjo sporoča: »Ne vidite me! Preveč ste obsedeni s popolnostjo in redom ter tem, kaj je prav in kaj narobe. Do mene ste preveč strogi, zanemarjate me ali pa me dušite s svojo pretirano skrbjo.«
Prisoliti klofuto?
Klofute imajo le redko dolgotrajen učinek. Kazen mora biti kratka, a učinkovita. Zato je bolje, da otroku prepoveste igranje zunaj za recimo dva dni in se tega strogo držite.
Kaznovati ali ne?
Kaznovanje, še posebej če je fizično, otroke še naprej vodi k laganju, saj bodo naredili vse, da se kazni izognejo, to pa po navadi storijo z novimi lažmi. Bolje je, da ga kaznujete tako, da mu za nekaj časa prepoveste nekaj, kar mu veliko pomeni: vožnjo s kolesom, igranje zunaj ali gledanje televizije.
