Osebno mi je zelo všeč zgodba ustanovitelja Mirosofta, Billa Gatesa. Saj veste, mlad nadobuden fant, ki je svoj imperij ustvaril iz nič, iz nekakšne garaže v predmestju. Dejstvo, da je bila njegova mama članica uprave IBM, podjetja, ki je obvladovalo svet računalništva v njegovem času, verjetno pri tem ni imelo velike vloge. Ali pač?
Resnici na ljubo mi je prav malo mar, kaj je bilo na stvari. Vemo, kaj imamo danes. Želel sem samo pokazati, kako pomembno vlogo imajo zgodbe v našem življenju za na primer motivacijo in kako hitro lahko tudi spremenimo naš odnos, ko v te iste zgodbe vstopijo nove možnosti.
Pripovedovanje zgodb je eden od primarnih načinov komunikacije. Že v pradavnini je bilo prav pripovedovanje zgodb ob ognju tisti veliki dogodek dneva, na katerega so nestrpno čakali mladi in na katerega so se primerno pripravljali starejši člani plemenske skupnosti.
Vsi imamo radi dobre zgodbe. Naj bo to zgodba, prikazana v filmu, zapisana v knjigi ali preprosto povedana, kot denimo pojasnilo prijatelja o tem, kako mu je uspelo premagati določeno prepreko v življenju.
Njihova velika moč
Pravo vprašanje je, zakaj nas zgodbe tako močno posrkajo vase. Zakaj nas tako pritegnejo?
Po svoje je odgovor pravzaprav precej enostaven. Če na primer spremljamo predavanje s prezentacijo, kjer »naj bi« spremljali goro dejstev in suhoparno naštevanje podatkov, se v možganih aktivirata dva predela (tako imenovana predel Broca in predel Wernicke). Gre za predela, kjer procesiramo jezik – kjer besedam dajemo pomen. To pa je tudi vse, kar se zgodi.
Pripovedovanje zgodb je eden od primarnih načinov komunikacije.
Po drugi strani se v primeru, ko imamo opravka z zgodbo, ne aktivirajo samo predeli, ki besedam pripisujejo pomene, ampak tudi drugi deli, ki bi jih uporabili tudi v primeru, če bi prišlo do dejanskih izkušenj.
Torej, če nam nekdo začne razlagati, kako okusno je pripravil sveže jajčne testenine z omako iz domačih paradižnikov z domačega vrta, sveže nabranim origanom in hladno stiskanim oljčnim oljem, se sprožijo tudi tisti deli, ki imajo v naših možganih opraviti z našimi čutili.
Izrazi, kot so žameten glas, svilnata koža in vonj po svežem kruhu, so izrazi, ki so se pravkar dotaknili vašega dela v možganih, ki je zadolžen tudi za čutila.
A to še zdaleč ni vsa moč, ki jo imajo nad nami zgodbe. Zgodbe lahko v pogon spravijo tudi cele možgane. Ko ljudem na primer opisujemo izkušnjo, ki je imela zelo globok vpliv na naše razmišljanje, ima ta zgodba v bistvu enak vpliv tudi na naše poslušalce. Možgani govorca in poslušalca se namreč »sinhronizirajo«, med seboj se uskladijo. Povedano bolj po domače, če ste imeli kakšno res hudo, veselo, žalostno, grozljivo ... izkušnjo, bodo vaši poslušalci, če jih dobro pritegnete v zgodbo, vašo izkušnjo tudi sami podoživljali med vašim govorjenjem.
Povezava vzroka in posledice
Gremo še korak naprej. Vprašajmo se, zakaj je pravzaprav temu tako.
Prav zgodbe so način, da ustrezno aktiviramo možgane drugih tako, da našo zgodbo prevzamejo kot svojo.
Odgovor je ponovno enostavnejši, kot bi moral biti, da bi vse skupaj lahko zvenelo bolj dramatično. Naši možgani so enostavno povezani na tak način. Vsaka dobra zgodba je, če jo razbijemo na posamezne sestavne dele, na neki način zgolj povezava vzroka in posledice. In prav to je v samem jedru način, kako človek pravzaprav razmišlja. Ves čas razmišljamo v nekakšnem notranjem monologu. Pri tem sploh ni pomembno, ali razmišljamo o hrani v hladilniku, zunanji politiki ali o rožah za svojo ženo. V glavi si sproti izmišljujemo kratke zgodbice za prav vsako dejavnost ali prihajajoči pogovor.
Zanimivo pa je, da vsakič, ko slišimo zgodbo, želimo to zgodbo nekako spraviti v razmerje z našimi že obstoječimi izkušnjami. Prav zato imajo prispodobe tako močan vpliv na nas. Med brskanjem po možganih za podobnimi izkušnjami, kot so v zgodbi, se aktivira del možganov (insularni reženj), ki nam pomaga vzpostaviti odnos do izkušanje bolečine, veselja ali jeze. Prispodobo in dejanski dogodek povežemo avtomatično. Naši možgani iščejo razmerje med vzrokom in posledico nečesa, kar smo že izkusili.
Vplivanje na ljudi
Ste se že kdaj zalotili, da ste poslušali prijatelja ali prijateljico govoriti o nečem, o čemer ste ji vi še deset dni nazaj tako zavzeto razlagali? Zdaj pa ona govori o tem, kot da je to njena ideja. Gre za normalen človeški pojav. Še več, gre za temelj umetnosti vplivanja na ljudi. Človeka lahko namreč prisilimo v nekaj ali pa to stori sam tako, da našo idejo prevzame kot svojo.
Prav zgodbe so način, da ustrezno aktiviramo možgane drugih tako, da našo zgodbo prevzamejo kot svojo.
V Delta Life Coachingu to dejstvo uporabljamo zato, da ljudje začnejo bolje razumeti svoje omejitve in lažje dojamejo načine, kako z lastnim potencialom te omejitve tudi presegati. Če torej kdaj ne veste, kako ljudi okoli sebe pripraviti, da bi kaj naredili točno tako, kot si vi želite, jim povejte zgodbo. Takšno, v kateri je logično, da je prav vaš način daleč najboljši za uspešno izvedbo.
