Sendlerjeva je bila rojena kot Irena Krzyżanowska 15. februarja 1910 očetu Stanislavu in materi Janini. Po očetovi smrti je židovska skupnost ponudila finančno pomoč njeni materi. Čeprav je Janina pomoč zavrnila, so Sendlerjevi vseeno plačali izobraževanje. Tako se je izobrazila o poljski literaturi na varšavski univerzi. Imela je dva zakona. Prvega z Mieczysławom Sendlerjem in drugega z Stefanom Zgrzembskim, s katerim je imela tudi tri otroke.
2. svetovna vojna
Ko se je začela vojna, se je Sendlerjeva preselila v Varšavo in delala za center za socialno delo. Takoj po nemški invaziji v letu 1939 je začela pomagati Judom, začela je namreč voditi skupino delavk, ki so ponaredile okoli tri tisoč dokumentov, da bi pomagale raznim judovskim družinam. S tem je ogromno tvegala, glede na to, da je bila od leta 1941 kakršnakoli pomoč Judom kaznovana s smrtjo. In ne samo tistih, ki so pomagali, ampak celotne družine.
Pomoč
V letu 1943 je postala vodja tako imenovanega otroškega oddelka. Kot zaposlena v centru za socialno delo je imela dovoljenje obiskovati varšavski geto, da bi opazovala ljudi, ali imajo kakršnekoli bolezni, ki bi se lahko prenesle izven geta. Med obiski je nosila Davidovo zvezdo kot znak solidarnosti. Pod pretvezo, da opravljajo sanitarne preglede, so Sendlerjeva in njeni sodelavci iz geta tihotapili dojenčke in majhne otroke. Včasih v rešilnih avtomobilih in tramvajih, včasih pa so jih skrili kar v škatle ali kovčke.
Otroci
Judovski otroci so bili nameščeni k poljskim družinam, v sirotišnico ali pa v katoliške samostane. Na takšen način naj bi Sendlerjeva rešila kar 2500 otrok. Čisto sama naj bi jih pretihotapila okoli 400. Ona in njeni sodelavci so dokumente s starimi in novimi identitetami shranjevali v steklenice, da bi se lahko po vojni otroci spet našli s svojimi družinami.
Mučenje
Gestapo jo je aretiral leta 1943 in jo mučil. Pretepli so jo tako brutalno, da so zlomili njene noge in stopala. Čeprav je prestajala takšne tegobe, pa ni izdala nobenega sodelavca ali otrok. Zaradi tega je bila obsojena na usmrtitev pred strelskim vodom, vendar je organizacija, za katero je delala, podkupila stražarje na poti na njeno usmrtitev. Tako je zbežala in se skrila nekje v Varšavi. Imela je lažno ime in nadaljevala svoje delo. Prav tako je začela delati kot medicinska sestra v javni bolnišnici, kjer je skrila pet Judov. Po koncu vojne je eno leto preživela v zaporu, kjer jo je komunistična policija zasliševala o delu v organizaciji med vojno. Preostanek življenja je preživela v Varšavi in 12. maja 2008 umrla. Imela je zavidljivih 98 let.
