Na vrtu so ekološki dejavniki manj pomembni, zato lahko posamezne sadne vrste uspešno gojimo tudi tam, kjer razmere za rast niso najprimernejše. Rastišče lahko primerno popravimo, nekoliko težje pa je z vremenskimi dejavniki, ki se jim moramo prilagoditi. Kljub temu so tudi na majhnem vrtu predeli, v katerih so podnebne razmere nekoliko drugačne od krajevno značilnih, le poiskati jih je treba.
Geografski dejavnik
Slovenija je v primerjavi z drugimi državami majhna, kljub temu pa jo krasi izjemna podnebna raznolikost. Tipično sredozemski značaj imajo primorski kraji, v katerih kraljuje vinska trta, med sadnimi rastlinami pa koščičarji, kaki, hruške in druge sadne vrste. Nekaterim izmed njih, kot so granatno jabolko, smokva, murva, zlasti pa citrusi, ustreza dolga rastna doba z obilo sonca, zato jih v hladnejšem podnebju težko gojimo, z ustvarjanjem univerzalnih sort pa se rušijo tudi tovrstne omejitve. Predvsem vinorodna območja so primerna za nekatere sredozemske sadne vrste, računati pa moramo na nekaj tveganja zaradi ekstremnih podnebnih dejavnikov, na katere niso ustrezno prilagojene. V intenzivni pridelavi lahko najkakovostnejše pridelke pričakujemo samo v sadjarskih območjih, na vrtovih pa izkoriščamo ugodnejše razmere v strnjenih naseljih.
Rastišče lahko primerno popravimo, nekoliko težje pa je z vremenskimi dejavniki, ki se jim moramo prilagoditi.
Mikroklima
V gosto pozidanih naseljih so pogosti mikroklimatski žepi, v katerih se rastne razmere bistveno razlikujejo od območnega podnebja. Nekateri deli vrta imajo obilo sonca, na drugih je več sence. Bližina stavb in ogrete stene ponujajo skoraj idealne razmere za uspevanje vinske trte in občutljive marelice, če postavimo zanimivo oporo, pa so lahko takšne zasaditve izjemno dekorativne. Čeprav nismo na območju, primernem za pridelovanje vinske trte, lahko tudi na takšnem vrtu pridelamo veliko kakovostnega grozdja. Pri marelicah moramo biti posebno previdni, ko izbiramo prostor sajenja. Ker cvetijo med prvimi, jim namenimo sončne zavetne lege, kjer ni nevarnosti slane. Podobno velja za mandljevec, ki je sicer odporen proti zimskemu mrazu, niso pa odporni cvetovi, ki se odpirajo med prvimi. Senčne in manj primerne lege lahko prav tako zapolnimo s sadnimi rastlinami. Višnje imajo sicer podobne zahteve kot češnje, vendar jih lahko gojimo tudi na severni strani in ob zidu. Podobno velja za rdeči in črni ribez ter drugo jagodičevje.
Tla
Lastnosti tal se lahko občutno razlikujejo tudi na majhnem vrtu. Da bo zasaditev uspešna, moramo upoštevati značaj talne podlage, zato ji prilagodimo izbor vrst in sort sadnih rastlin. Najboljša so ilovnata tla, na katerih daje sadje bogat pridelek kakovostnih plodov. Marsikje lahko lastnosti tal izboljšamo, s tem pa razširimo izbor rastlin, ki jih lahko posadimo. Težka tla popravimo z dodajanjem organskih snovi in peska, na lažjih pa omogočimo zadrževanje vode. Popravimo lahko tudi pH z dodajanjem kisle šote ali apna. Ameriške borovnice so znane po svojih zahtevah glede kislosti, zato jim rastišče pripravimo z dodajanjem ustreznih zemeljskih substratov.
Podlage
Koreninski del rastline, ki je zasidran v zemljo, vpliva na moč rasti in prilagodljivost na določeno rastišče. Breskve in marelice na svojih koreninah ali cepljene na mandelj so primerne za suha rastišča, kjer pa so tla težja in bolj vlažna, jih cepimo na slive. Pri jablanah je podlaga MM106 idealna za sajenje na vrtovih. Drevesa so srednje velika, rodnost je zgodnja in dobra, ima pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Največja je občutljivost za gnilobo koreninskega vratu, ki se rada pojavi na težjih rastiščih z veliko vlage. Bolj ji ustrezajo celo peščena, najbolj pa rodovitna ilovnata tla. Kjer je več vlage in so tla težja, se raje odločamo za podlago MM111, ki se dobro prilagodi tudi na slabša rastišča. Sprva bo pridelek nekoliko slabši, rast pa močnejša, z leti pa se bo stanje popravilo.
