Novice Svet24

Nizozemski arheologi so na podlagi treh desetletij raznoraznih arheoloških odkritij kakor tudi geokemičnih podatkov prišli do dna turobnim dogodkom, ki so odvili med Julijem Cezarjem in dvema germanskima plemenoma. Ta odkritja nadalje Cezarja na tla današnje Nizozemske dokazano umeščajo prvič v zgodovini. V svojem delu Komentarji o galski vojni je rimski vojskovodja, ki je živel od leta 100 pr. n .št pa do leta 44 pr. n. št., kronološko popisal dogodke, ki so vodili v množične poboje, ene prvih zabeleženih na ozemlju današnje Nizozemske.

Wikipedia

Vojska nad bežeči plemeni

Dve germanski plemeni, ki sta na vzhodni breg Rena prispeli spomladi tistega leta, sta Cezarja zaprosili za azil, potem ko ju je z njunega ozemlja pregnalo neko drugo pleme. Rimski vojskovodja je prošnjo zavrnil, a je predlagal, da se priključita tretjemu plemenu, ki je bilo prav tako sovražno tistemu, ki ju je pregnalo. Plemeni sta Cezarja zaprosili za tridnevno premirje, da bi premislili ponudbo, a je neučakani Rimljan svojim četam ukazal, da plemeni napadejo. Osem legij in konjenico je poslal na bežeče Germane.

Ni jim prizanašal

Moški, ženske in otroci so bili pokošeni. »Ko so prišli do točke, kjer se zlijeta reki, so videli, da nima smisla bežati. Veliko število jih je bilo pobitih, ostali so se pognali v vodo, kjer so utrujeni omagali ali pa jih je odnesel tok,« je v Komentarjih o galski vojni zapisal Cezar.

Razglasili genocid

Zdi, da je rimski vojskovodja s ponosom poročal, kako je pobil skoraj celotno prebivalstvo – arheologi ocenjujejo, da je bilo pobitih med 150.000 in 200.000 ljudi, morijo pa so razglasili za genocid. Na območju je bilo v preteklosti sicer odkritih več človeških ostankov in kovinskih predmetov iz železne dobe, na primer osti, mečev, čelad in pasnih zaponk, a je tokrat prvič, da so lahko strokovnjaki najdišče povezali Cezarjevim pokolom začasa galskih vojn. Sledi na kosteh kažejo, da so žrtve umrle nasilne smrti, radiokarbonska analiza pa jih umešča v pozno železno dobo. Razmerje izotopov stroncija v njihovih zobeh nadalje razkriva, da niso bili s tistega območja.

Moški, ženske in otroci so bili pokošeni. 

Nico Roymans, eden od arheologov, ki so delali na projektu, je v izjavi za javnost dejal: »Čeprav Cezar morda ni namerno hotel uničiti germanskih plemen, se je moral zavezati, da je s svojim ravnanjem povzročil vsaj delno uničenje te etnične skupine.« Morda je tudi zato v svojih vojnih poročilih podrobno opisoval metode, s katerimi se je loteval galskih in germanskih ljudstev.