Astronomi z vsega sveta budno spremljajo zvezdo KIC 8462852, ki je v zadnjih nekaj letih že večkrat sumljivo potemnela – v določenem trenutku je njena svetlost upadla tudi za 22 odstotkov. Ta nihanja so sprožila špekulacije, da zvezdo morda obkroža neke vrste nezemeljska megastruktura, hipoteza pa bo lahko preverjena, ko in če omenjena zvezda spet potemni. »V kolikor se zatemnitev pripeti še enkrat, jo bomo lahko, tako rekoč, ujeli pri dejanju. Šele takrat bomo lahko razumeli, kaj sploh opazujemo,« je dejal Jason Wright, ameriški astronom z Univerze v Pennsylvanii. »Že najpreprostejše meritve, denimo različne valovne dolžine svetlobe, bi morale potrditi oziroma ovreči teorijo o nezemeljski megastrukturi.«
»V kolikor se zatemnitev pripeti še enkrat, jo bomo lahko, tako rekoč, ujeli pri dejanju. Šele takrat bomo lahko razumeli, kaj sploh opazujemo.« - Jason Wright, astronom z Univerze v Pennsylvanii
Od 2009 do 2013
KIC 8462852 je velika zvezda, od Zemlje oddaljena približno 1.500 svetlobnih let. Zatemnitve, ki so bile v letih od 2009 in 2013 opažene z Nasinim vesoljskim teleskopom Kepler, so bile tako intenzivne, menijo astronomi, da se zdi le malo verjetno, da bi jih lahko povzročil okoli zvezde krožeči planet. Ena od razlag vključuje še nastajajoč planet v obliki diska, kar pa se ne zdi najbolj smiselno, saj je zvezda najverjetneje že dozorela, tako da so se njeni planeti, če jih sploh ima, skoraj gotovo že formirali.
Astronomi so proti zvezdi že uprli svoje teleskope, tako radijske kot optične.
Pod budnim očesom teleskopov
Znanstveniki se zato ukvarjajo s številnimi drugi idejami. Te vključujejo tudi roje kometov in prej omenjeno nezemeljsko megastrukturo. Slednja se zdi le malo verjetna, a strokovnjaki pravijo, da je vseeno ne gre kar tako odpraviti. Astronomi so zato proti zvezdi že uprli svoje radijske teleskope, da bi morda ujeli signale inteligentnih Nezemljanov. Radijskim družbo delajo tudi optični teleskopi, čakajoč na potencialno zatemnjevanje. Ko se bo to začelo, bodo aktivirani veliki teleskopi, opremljeni s spektrografi, ki bodo spremljali in proučevali različne valovne svetlobe dolžine, ki jo bo oddajala zagonetena zvezda. Na ta način bodo lahko strokovnjaki določili, skozi kakšen material se filtrira svetloba – običajni astrofizikalni prah ali plin. »Če v zatemnjevanju ne bomo videli nikakršne barvne odvisnosti – če bo temnejša v ultravijolični kot pa v infrardeči svetlobi – potem bomo vedeli, da je stvar, ki jo opazujemo, trden objekt,« je še dejal Wright.
Morda le prah?
Sam ocenjuje, da je za zatemnjevanje zvezde zaslužen prah. V tem primeru bodo astronomi soočeni s še eno neznanko: je prah fin kot dim ali gre za večje delce?
