Novice Svet24

Boks je v Kranju očitno pognal korenine. 24. edicija odprtega prvenstva Kranja namreč predstavlja tradicijo, ki ji ne gre oporekati dolgoživosti. Zasluge gredo Dušanu Čaviću, diplomiranemu trenerju Boksarskega kluba Kranj, ki v gorenjski prestolnici skrbi, da mladi z ulice najdejo pot v njegovo telovadnico. In sčasoma, če so pripravljeni delati, v sredino kranjskega ringa, ki za klub, vsaj kar se tiče tekmovanj v domovini, predstavlja vrhunec. »V bistvu je vrhunec, kar se tiče domače scene, ker se tu moji boksarji merijo z najboljšimi. To je velika stvar. Državno prvenstvo ne more biti na enakem nivoju kot mednarodna tekma, kakršna je pokal Kranja,« pojasni Čavić. Tujci pa niso le veseli, da lahko v Kranju prikažejo svoje znanje, pogosto so, kot pravi Čavić, presenečeni nad kvaliteto borcev, ki jih tam pričakajo. 

»Bila sem hitrejša in bolj aktivna. Zbranim sem hotela pokazati, zakaj treniram.« - Andreja Bešter - Cobra

Evropska raven 

Čavić je v preteklosti upal, da bi lahko pokal Kranja dvignil na višjo raven in iz njega naredil evropski turnir, a nima ljudi, ki bi mu pomagali tak podvig financirati. Zato tekmovanja, ki terjajo pol leta priprav, brez prekinitev financira iz svojega žepa. Čavić je prepričan, da bi lahko kranjski boksarji na svetovni ravni dosegli ogromno, a za kaj takega preprosto nimajo podpore. Vseeno se bo delalo tudi v prihodnje, pravi, a odmevnejših rezultatov v takih razmerah ne gre pričakovati. 

Leti brisač

Temu navkljub pa je imela množica obiskovalcev kaj videti. Z obrobja ringa so zbrane pozdravile slovenske boksarske legende, med njimi je bil tudi Srečo Weiner, ki je 15. novembra 1970 v Ljubljani po 15 rundah premagal večkratnega avstralskega in italijanskega prvaka Alda Pravisanija. Pred začetkom in po šesti borbi je v ring splezala še trebušna plesalka, kar postaja stalnica boksarskih prireditev v Čavićevi režiji.

Slovenski amaterski boks je konkurenčen, meni Jože Centa.

Kot prva sta v ring stopila rosno mlada Aleksander Guzej iz Boksarskega kluba Portorož in Nenad Jovanović iz Srbije. Slednji, ki je stal v modrem kotu, je vse tri runde neumorno poplesaval okoli svojega nasprotnika, ki je iskal borbo na blizu. Vseeno ga je Srbu z izmiki in učinkovitimi kombinacijami udarcev uspelo držati na razdalji, zato mu je na koncu pripadla zmaga.

Tudi v drugi borbi sta se pomerila predstavnik portoroškega kluba in gost iz Srbije. Tilen Pico iz Portoroža je prvo rundo začel silovito. Mišo Trivković je njegove napade sicer uspešno prestal, a je že v drugi rundi v sredo ringa poletela brisača, ki je pomenila konec borbe s predajo.

Sledila je prva ženska borba med Moniko Božičko iz Boksarskega kluba Ptuj in Sandro Matić iz Srbije. Dekleti sta si že v prvi rundi izmenjali nekaj silovitih udarcev, obenem pa boksali »z glavo«. Tudi v drugi rundi sta prikazali paleto udarcev in atraktivne eskivaže. V tretji in zadnji rundi je Božičkova pokazala več pobude, kar ji je v izredno izenačeni borbi prineslo zmago.

Čavić je prepričan, da bi lahko kranjski boksarji na svetovni ravni dosegli ogromno.

Kot četrta sta se pomerila domačin Jassim Bajrović  in Emanuel Sečić iz Hrvaške. A prav dolgo se v ringu nista zadržala, saj je zaradi očitne Kranjčanove premoči čez vrvi kaj hitro poletela brisača.

Naslednja sta v ring stopila Andraž Južnič iz Boksarskega kluba Knockout in Hamidi Maschal iz Avstrije. Prvo rundo sta začela previdno, a je Avstrijec kmalu začel napadati. Maschal je boksal pametno – izkoriščal je svojo prednost v višini in držal nasprotnika na razdalji. Južnič je sicer tudi v naslednjih rundah poskušal z eskivažami premagati razdaljo med njima, kar pa mu ni uspevalo, saj se je Avstrijec gibal pametno. Vseeno je članu Boksarskega kluba Knockout uspelo pokazati nekaj očesu zelo prijetnih potez in zadati več čistih udarcev. A to na koncu ni bilo dovolj, saj je zmaga šla k našim severnim sosedom.

Sledila je borba med Luko Hvalcem iz Boksarskega kluba Knockout in Adrijanom Topićem iz Hrvaške. Hvalec je navdušil s hitrostjo udarcev, a se mu Topić ni pustil. Hrvat je neumorno iskal borbo na blizu, Hvalec pa je poskušal ohranjati razdaljo. Očitno je bil uspešnejši Hrvat, saj so mu po koncu borbe sodniki namenili zmago.

Po plesu trebušne plesalke je sledila najbrž najbolj pričakovana borba večera.

Čavić tekmovanja, ki terjajo pol leta priprav, brez prekinitev financira iz svojega žepa. 

V kranjski ring je po dveh letih spet stopila Andreja Bešter - Cobra – dve leti sta namreč minili, odkar je nazadnje imela nasprotnico v Kranju. Tokrat se ji je po robu postavila Srbkinja Tatjana Dakić. Dakićeva je prednjačila po kilogramih in centimetrih, Bešterjeva pa, kot je postalo kaj hitro očitno, v vsem preostalem. Čeprav je bilo borbe konec že v prvi rundi – spet je v ring poletela brisača –, je Bešterjeva navdušila zbrano občinstvo. Atraktivne poteze so naredile svoje, Andreja pa ostaja morda najbolje varovana skrivnost slovenskega boksa. »Njeno višino in počasnost sem izkoristila sebi v prid. Bila sem hitrejša in bolj aktivna. Zbranim sem hotela pokazati, zakaj treniram,« je po borbi povedala Bešterjeva in dodala, da jo trema najbolj muči, ko boksa pred domačim občinstvom. Z malo sreče jo maja čakajo kvalifikacije za olimpijado.

Zadnja sta v ring stopila Peter Aleksandrov iz Boksarskega kluba Kranj in Antonijo Tkačić iz Hrvaške. Čavićev varovanec je borbo začel silovito in prikazal atraktiven boks, ki je bil publiki očitno pogodu, saj mu podpore s tribun ni manjkalo. Hrvat se mu je sicer upiral vse tri runde, a je Aleksandrov skozi celotno borbo narekoval ritem, z atraktivnim stilom pa se usidral v spomin obiskovalcev. Tako mu je na koncu šla zmaga in naslov najboljšega boksarja turnirja. Ta je v ženski kategoriji pripadel Andreji Bešter. 

Ena od boljših izvedb 

Jože Centa, tehnični delegat in legenda slovenskega boksa, je ob koncu prireditve dejal, da je ta bila ena boljših. Pohvalil je zadnjo borbo, obžaluje le nekaj odpovedi boksarjev, ki so se zgodile v zadnjem trenutku. Ob koncu je poudaril, da slovenski amaterski boks je konkurenčen, kot dokaz za to pa je navedel Andrejo Bešter.