Ena redkih izjem je sedeminpetdesetletni Richard Goguen, ki pravi, da ga s črnimi medvedi druži posebna vez.
Goguen si je tako prislužil naziv »šepetalca medvedom«, saj se lahko živalim dovolj približa, da mu te jejo z roke. »Oni so moji prijatelji, jaz pa njihov. Odlično se razumemo in zdi se, da se v moji družbi dobro počutijo,« je povedal Goguen.
»Medvedov se ne bojim, saj me obkrožajo že celo življenje. Dobro se zavedam mej, kakor se jih tudi oni. Mislim, da me dojemajo kot prijazno bitje, ki jih ne ogroža.«
Vez naj bi, kot pravi, izvirala še iz njegovega otroštva, ko je med igro skrivalnic naletel na strah vzbujajočega črnega medveda. »Ko sem imel pet ali šest let, smo se s prijatelji v gozdu igrali skrivalnice. Med skrivanjem mi je za hrbet prišel medved,« se spominja Goguen. Vendar pa se mali Richard ni ustrašil. Kot je dejal, se mu je medved približal, kot da bi mu bil mama. »Bilo je, kot da sem spoznal novega prijatelja,« je povedal o usodnem srečanju.
Goguen danes z ženo Vivienne v divjino New Brunswicka vodi turiste, ki si hočejo pobliže ogledati medvede, kako se ti gnetejo okoli Richarda. »Sprva mi ideja ni bila všeč, a ker sem bil brez dela, sem se odločil poskusiti,« je povedal o svojih začetkih. Vendar pa Goguen priznava, da je pri medvedih v preteklosti že naletel na nezaželene reakcije, zato potrpežljivosti živali raje ne preizkuša. »Medvedov se ne bojim, saj me obkrožajo že celo življenje. Dobro se zavedam mej, kakor se jih tudi oni. Mislim, da me dojemajo kot prijazno bitje, ki jih ne ogroža,« je o svojih metodah povedal Goguen.
