Med drugo svetovno vojno, po dveh letih skrivanja pred gestapom, med katerim je Ana Frank skrbno pisala svoj dnevnik, so družino odkrili na podstrešju hiše in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal samo Anin oče.
Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama je danes spremenjeno v muzej. Ana se je rodila v Frankfurtu 12. junija 1929 staršem Ottu Franku (1889–1980) in Edith Frank Hollander (1900–1945). Imela je tudi starejšo sestro Margot Frank (1926–1945). Leta 1942 se je bila družina Frank zaradi uvedbe protijudovskih zakonov prisiljena preseliti v Amsterdam. Za svoj trinajsti rojstni dan je Ana dobila album za avtograme in se odločila, da bo vanj pisala dnevnik.
Istega leta se je družina skrila pred nacisti v podjetje Otta Franka. Tam so se uspešno skrivali do leta 1944, natančneje do 4. avgusta 1944. Ana je ves ta čas vestno pisala dnevnik in njen zadnji zapis je iz 1. avgusta 1944. Četrtega avgusta 1944 so Ano, Margot, Edith in Otta Franka ter družino Van Pels (Auguste in Hermanna ter njunega sina Petra – v dnevniku so omenjeni kot gospod in gospa Van Daan in Peter Van Daan) in Fritza Pfeifferja (v Aninem dnevniku ga Ana imenuje Dussel) prijeli nacisti in jih odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče. Od osmerice je preživel le Anin oče, Otto Frank, in se pozneje poročil s Fritzi Frank, tudi Judinjo.
Njegova pastorka je lastnica enega največjih skladov Ane Frank. Po nekaterih informacijah je Ana umrla le dva tedna, preden so Britanci osvobodili taborišče.
Zanimivosti
Dnevnik grozljive resnice
Dvanajstega junija 1929 se je rodila Annelies Marie »Anne« Frank (pri nas bolje znana kot Ana Frank), ki je s svojim dnevnikom opozorila na grozote holokavsta.
Wikipedija
