Sedemnajstletni Zack Clements je krepak, zdrav in družaben srednješolec, ki se v Brownwoodu v Teksasu aktivno ukvarja z ameriškim nogometom. Tam se je med tekom pri telesni vzgoji 5. maja nenadoma zgrudil. Nemudoma so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je zdravstveno osebje pričelo z oživljanjem.
»Rekli so mi, da sem bil dvajset minut brez utripa,« je povedal Zack. Ko so zdravniki končno začutili utrip – bili naj bi ravno pred tem, da ga razglasijo za mrtvega –, so Zacka s helikopterjem prepeljali v otroško bolnišnico v Fort Worthu. V tamkajšnji intenzivni negi se je prebudil šele čez nekaj dni. Zgodba o njegovem okrevanju je domala neverjetna, še bolj neverjetno pa je tisto, kar je imel povedati pozneje. »V tistih dvajsetih minutah, ko mi ni bilo srce, sem videl moškega z dolgimi, valovitimi lasmi in gosto brado. Nisem potreboval dolgo, preden sem spoznal, da pred seboj vidim Jezusa,« je povedal Zack. Člani njegove družine so prepričani, da se je zgodil čudež. »Približal sem se mu. Na ramo mi je položil roko, mi dejal, da bo vse v najlepšem redu in da naj ne skrbim,« je še razkril Zack.
Družina sedaj zbira denar za stroške zdravljenja.
Njegov oče Billy Clements se zaveda, da številni ljudje sinove različice dogodkov ne bodo mogli sprejeti, vendar pa je, kot pravi, zanj in za njegovo družina to edina verzija, ki je smiselna. »Da se je zbudil in nam opisal nekaj takega, tega ni mogoče razložiti. Nemogoče je, da bi človek lahko to razložil,« je dejal Billy. Podobnega mnenja je tudi Zackova mama Teresa, ki je sprejela, da njenega sina niso rešili zdravniki, ampak Bog. Kot je dejala, ji je pomembno le, da je dobila nazaj svojega sina.
