V novem poročilu o tveganjih, ki jih predstavljajo naravne katastrofe, so strokovnjaki Evropske znanstvene fundacije zaključili, da obsežni ognjeniški izbruhi predstavljajo največjo nevarnost našemu obstoju. Po njihovih izračunih namreč obstaja od pet- do desetodstotna verjetnost, da bo do konca stoletja prišlo do izbruha, ki bi lahko življenja terjal v velikem številu, spremenil podnebne razmere in zastrupil atmosfero.
Takšen izbruh se ne bi pretirano razlikoval od tistega, ki je leta 1815 v Indoneziji zahteval življenja približno 100.000 ljudi. Takrat se je oblak pepela dvignil 43 kilometrov visoko v zrak, podnebne spremembe pa so prinesle lakoto in vrsto epidemij. Leto po izbruhu ognjenika Tambora je zato postalo znano kot »leto brez poletja«. Vendar pa znanstveniki opozarjajo, da bi bile posledice v našem času toliko bolj katastrofalne zaradi vse bolj številčnega svetovnega prebivalstva in odvisnosti od medcelinskih povezav.
Znanstveniki Evropske znanstvene fundacije zato menijo, da bi moral biti vzpostavljen mednarodni sistem, namenjen ravno takšnim katastrofalnim dogodkom – tako posledicam kot spremljanju. Po njihovih ocenah bi poostren nadzor letno stal med 460 milijoni in tremi milijardami evrov, a pravijo, da bi pravočasno opozorilo več kot odtehtalo stroške.
Ognjeniki, ne potresi
Čeprav so bili v zadnjih nekaj desetletjih za največ smrtnih žrtev in materialne škode krivi potresi, znanstveniki v svojem poročilu ugotavljajo, da največje tveganje predstavljajo ognjeniki. Izbruhi sicer niso tako pogosti kot potresi, a so veliko bolj uničujoči, saj so posledice toliko bolj daljnosežne, vplivajo namreč na podnebje, pridelavo hrane, prevoz in trgovske poti. Stroški, ki jih terjajo takšni dogodki, pa po njihovih ugotovitvah presegajo zmožnosti ene države.
Desetletna zima
Od nedavnih izbruhov so v svojem poročilu izpostavili islandski ognjenik Eyjafjallajokull, ki je povzročil največjo motnjo v evropskem zračnem prometu od druge svetovne vojne. Izbruh pa, kot pravijo, je bil relativno majhen. Kaj bi se torej zgodilo v primeru res velikega izbruha? Ko je pred okoli 75.000 leti izbruhnil superognjenik v Indoneziji, je na zemljo za deset let legla zima, znanstveniki pa ga povezujejo tudi s tisoč leti ohlajanja.
