Zanimivosti

Odkrili krivca za eno od najbolj množičnih izumrtij v zgodovini Zemlje

J.P.
19. 4. 2015, 15.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

V Permsko-triasnem izumrtju ob koncu perma so izginile skoraj vse oblike morskega življenja – Zemlji je takrat grozilo, da povsem izgubi ribe, morske polže, plankton in druga bitja, ki domujejo v morjih in oceanih.

Arhiv Svet24

Skupno jih je izumrlo kar 90 odstotkov, medtem ko je izumrtje terjalo življenja približno 70 odstotkov kopenskih živali. Danes lahko strokovnjaki predstavijo neposredne dokaze, da je zadnji žebelj v krsto bitij, ki so jih prizadele občutne okoljske spremembe, zabilo zakisljevanje oceanov. Znanstveniki so ob analizi bora, ujetega v apnencu iz perma in triasa, odkrili nenaden premik v koncentracijah hidroksidnih ionov (pH) v oceanih. Sprememba kislosti ustreza padcu taistih koncentracij na gladinskih ravneh oceanov, ta sprememba pa je trajala približno 10.000 let. Za primerjavo: pH-ravni so od industrijske revolucije do danes padle za 0,1 enote pH, kar pomeni 30-odstotno višjo kislost.

Sodeč po rezultatih raziskave sta se v 60.000 let dolgem izumiranju zgodila dva pulza okoljskih sprememb.

Ognjeniški izbruhi

gen-i, elektrika, električna-energija, sončna-elektrarna

Gospodarstvo

Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba

Večina znanstvenikov za Permsko-triasno izumrtje krivi velikanski ognjeniški izbruh v Sibiriji. Sibirski ognjeniki naj bi v več milijonih let izločili približno šest milijonov kubičnih kilometrov lave. Proti koncu perma so izbruhi predrli kupe premoga in karbonatnih kamnin, pri tem pa so se v ozračje sprostile velikanske količine ogljikovega dioksida, žvepla in drugih plinov. Zaksiljevanje oceanov pa poganja ravno odvečni ogljikov dioksid, ki sčasoma konča v oceanih. Kot je dejal Matthew Clarkson, novozelandski vodja mednarodne skupine raziskovalcev, so rezultati njihove raziskave pokazatelj, kaj nas čaka v najslabšem primeru. Biotska raznovrstnost je potrebovala pet milijonov let, da si je opomogla, je dodal Clarkson.

Dva pulza

Sodeč po rezultatih raziskave sta se v 60.000 let dolgem izumiranju zgodila dva pulza okoljskih sprememb. Prvič je pH opazno padel približno 50.000 let pred Permsko-triasnim izumrtjem. Nenadni premiki v ravneh ogljika in kisika so pospremili izumrtje, skupaj s prvimi izginotji organizmov iz fosilnih arhivov. Nato so sledili premiki v nivojih bora. Razmik med obema pulzoma bi lahko pomenil, da so oceani vpili prvi val toplogrednih plinov. Drugi val, ki naj bi prišel približno 10.000 let pred koncem perma, pa je z zakisljevanje oceanov sprožil množično izumrtje.