Medtem ko je trenutno v uporabi več kot 6.000 jezikov, jih bi do leta 2115 lahko obstalo manj kot 600, meni lingvist dr. John McWhorter z zasebne univerze Columbia. Kot je dejal, bi nekateri od teh šeststotih lahko bili zgolj poenostavljene različice katerega od jezikov, kakršni so v uporabi danes. McWhorter nadalje meni, da razgibanosti govorjenih jezikov ne bo uspela rešiti tudi vedno bolj napredna tehnologija.
Razgibanosti govorjenih jezikov ne bo uspela rešiti tudi vedno bolj napredna tehnologija.
Za izumrtje kar 90 odstotkov jezikov bo po njegovem mnenju zaslužna globalizacija – kulture naj bi na račun migracij postajale vse bolj razdrobljene, dokler jih ne bodo preprosto vase posrkali najbolj razširjeni jeziki, kot sta denimo angleščina in kitajščina. Nekaj podobnega se je zaradi kolonizacije na določenih koncih sveta že zgodilo, denimo v Ameriki in Avstraliji, kjer je večina domorodskih jezikov že izumrlih ali pa vsaj na pragu izumrtja. Kaj takšnega bi se lahko zgodilo tudi zaradi odseljevanja, ko se ljudje denimo v iskanju dela odpravljajo po svetu. McWhorter je prepričan, da obstaja nevarnost, da bi ljudje, ki pripadajo maloštevilčnim kulturam s svojimi jeziki, teh ne posredovali svojim otrokom v prepričanju, da jim ti v svetu ne bi pomagali. Če jezik ni zapisan, lahko izgine že, če preskoči eno generacijo, še opozarja McWhorter.
Če jezik ni zapisan, lahko izgine že, če preskoči eno generacijo.
Vendar pa meni, da se zgodba o babilonskem stolpu v prihodnosti ne bo uresničila. Prav tako se mu zdi nemogoče, da bi vsi Zemljani govorili le en jezik. Meni tudi, da bo vsakršen trud za ohranitev starih jezikov pomenil nove različice le-teh z revnejšimi besednjaki in preprostejšo slovnico. Slednje utemeljuje na dejstvu, da ljudje pri učenju novih jezikov običajno zanemarjajo podrobnosti. Kot prvi val znatnega poenostavljenja jezika na primeru angleščine prepoznava vikinške vpade na britansko otočje. Drugi se je zgodil kot posledica sužnjelastništva, ko so se morali sužnji na plantažah izjemno hitro naučiti novega jezika, manjkajoče vrzeli pa so zapolnili z besedami iz njim domačega besednjaka. Sodobne migracije prebivalstva naj bi tako predstavljale tretji val poenostavljenja jezika. McWhorter meni, da poenostavljenje ni nujno slabo ali dobro – kot je dejal, so jeziki običajno po nepotrebnem zapleteni. Dodal je še, da bi lahko s pomočjo sodobne tehnologije zabeležili redke jezike in čeprav bomo morda obžalovali izgubo 90 odstotkov vseh jezikov, bo to vsaj pomenilo komunikacijo z manj preprekami.
