Govora je o sloviti Mojzesovi razdelitvi Rdečega morja na dva dela, kar je Judom omogočilo pobeg po suhem. Sledeči jim Egipčani te sreče niso imeli.
Je bil na delu poseben pojav, ki je razdelil vodo?
Vodja raziskave, ki se ukvarjal z omenjenim čudodelstvom, Carl Drews, sicer razvijalec programske opreme, zase pravi, da je eden od številnih kristjanov, ki sprejemajo znanstveno teorijo evolucije in da njegova prepričanja ne vplivajo na njegovo delovanje. Zato se je tudi Mojzesovega čudeža lotil kot znanstvenik. Njegova dognanja temeljijo na arheoloških dokazih, ki kažejo, da Mojzes ni na dvoje razdelil Rdečega morja, temveč jezero Tanis v vzhodni delti Nila. Drews upoštevajoč tamkajšnje razmere čudež pripiše posebnemu vetrovnemu pojavu – močan veter z vzhoda bi lahko vodo potisnil v drug del jezera in ga tako »razdelil« do suhega. Nekaj podobnega se je pred časom zgodilo na jezeru Erie, enemu od petih Velikih jezer. Drews je svoja dognanja podkrepil z računalniškim modelom – ta je pokazal, da so Mojzes in njegova druščina za prečkanja jezera imeli približno štiri ure. A to bi pomenilo, da so morali imeti neznansko srečo, da so do jezera prispeli ob pravem času, ko je bil na delu veter. Pojav kot tak je povsem verjeten; da bi razložil dogodek iz Biblije pa ne tako zelo.
