Britanski znanstveniki so med proučevanjem slojev kamnin v Spitsbergnu naleteli na zanimivo odkritje – pred 260 milijoni let naj bi izumrlo 50 odstotkov vsega morskega življa.
Arhiv Svet24
Sodeč po zgodovinskih knjigah naj bi naš planet od njegovega nastanka izpred 4,6 milijarde let prizadelo pet množičnih izumrtij. Upoštevaje dognanje britanskih znanstvenikov pa naj bi tako v permu prišlo do kar dveh – permsko-triasnega izumrtja, v katerem je bilo odpisanih kar 96 odstotkov morskega življa in 70 odstotkov kopenskih strunarjev, in zgodnejšega izumrtja, ki naj bi se zgodilo samo osem milijonov let pred permsko-triasnim.
Odkritje sledov visoko na severu potrjuje, da je šlo za dogodek svetovnih razsežnosti, kar je pogoj, da lahko izumrtje sploh označimo za množično, je povedal profesor David Bond z univerze v Hullu. »Iz slojev kamnin je mogoče razbrati, da v določenem številne vrste preprosto izginejo,« je še dodal Bond. »Nekatere popolnoma umanjkajo iz več slojev, kar lahko pomeni več sto tisoč let.« Sodeč po fosilih naj bi v izumrtju konec storilo kar 50 odstotkov vseh morskih vrst. Znanstveniki sedaj domnevajo, da je to izumrtje oslabilo vrste do te mere, da je imelo permsko-triasno toliko hujše posledice. O povodih za izumrtja kroži več teorij – od padca asteroida, ognjeniških izbruhov pa do sproščanja metana. Vendar pa so, kot pravi profesor Bond, v fosilih opazili upadanje karbonatov, kar je skladno z zakisljevanjem oceanov kot mehanizmom za množično izumrtje. To bi lahko bilo posledica presežka ogljikovega dioksida, ki so ga sproščali ognjeniki in ki ga je vpijala morska voda. Ognjeniška aktivnost bi lahko nadalje povzročila ohlajevanje in segrevanje ozračja, kisel dež in tanjšanje ozonskega plašča. Profesor Bond se sedaj nadeja, da bodo tudi omenjeno izumrtje uvrstili med množična, ki so do sedaj prizadela Zemljo.
Se pa najdejo znanstveniki, ki trdijo, da se novo množično izumrtje odvija ravno zdaj in da je zanj odgovoren človek, ki je iztrebil že več kot 320 vrst.
