Kot je na novinarski konferenci povedal Zore, je apostolskemu nunciju Juliuszu Januszu, ki je vodil posvetovanja o novem nadškofu, ob predlogu, da bi postal nadškof, povedal vse svoje pomisleke in mu razodel vse svoje slabosti. "Ker vse to ni zadostovalo, da bi nuncij odstopil od papeževega sklepa", pa je omenjeno odločitev "sprejel v duhu pokorščine kot služenje Kristusu in njegovemu evangeliju".
O razlogih, zakaj se je papež Frančišek odločil, da ga imenuje za nadškofa, Zore ne želi razglabljati, niti jih ne namerava iskati, čuti pa ob imenovanju odgovornost. Prepričan je tudi, da je prvo poslanstvo škofa služiti ljudem.
Od države 36. ljubljanski škof pričakuje, da bo Cerkev sprejemala kot partnerja v pogovorih in da bodo v medsebojnih pogovorih vedno ostali spoštljivi. "Tako lahko rešimo najtežja vprašanja," napoveduje. Želi si tudi, da bi bili odnosi trdni in da njihova trdnost ne bi bila odvisna od vsakokratne oblasti.
Na vprašanje, ali namerava v nadškofiji izvesti kakšne reforme, pojasnjuje, da se mora bistveno bolj seznaniti z življenjem v nadškofiji. Že zdaj pa si želi, da bi manj izpostavljali stvari, ki niso pomembne za življenje Cerkve in za ljudi.
Zoreta je za novega ljubljanskega nadškofa metropolita papež Frančišek imenoval v soboto, nekaj več kot 14 mesecev po tistem, ko je odpoved službi podal Zoretov predhodnik Anton Stres.
Škofovsko posvečenje Zoreta bo v nedeljo, 23. novembra ob 15. uri v ljubljanski stolnici.
