Vendar pa dragocen kos oblačila ni pripadal njej, saj je domnevno zastavila vse, da se je dokopala do pijače.
Trije moški so v jutranjih urah bili priče uvodu v zločin, ki bo več kot stoletje ostal nerazrešen. Moški in ženska sta stala na ustju ulice – ženska je bila malo nižja od moškega, svojo dlan je pritiskala ob njegove prsi. Eden od trojice je bil še posebej pozoren. Slišal je o umorih, ki so se zgodili na teh ulicah, ulicah obubožanega londonskega okrožja Whitechapel, o ženskah s prerezanimi vratovi, iznakaženimi telesi in razgaljenimi notranjimi organi. 40-letni Joseph Lavender, sicer iz Varšave, je s svojo v Londonu rojeno ženo Annie in devetimi otroci živel v Islingtonu. Moškega si je dobro ogledal: bil je zanikrno oblečen, imel je rdeči robec in sivo pokrivalo. Visok je bil 1,75 metra, obraz so mu krasili redki brki. Ura je bila pol dveh zjutraj. Nekaj ur pozneje je bil v bolnišnici, da bi prepoznal žrtev. Njen obraz je bil razrezan, a je Lavender hotel pomagati, saj bi si tako prislužil naklonjenost oblasti. Prepoznal jo je po njeni opravi, nekaj mesecev pozneje pa so ga poklicali, da prepozna storilca. Ko so pripeljali osumljenca, je znova ugledal moškega, katerega je videl s Catherine Eddowes. To je bil 25-letni Aaron Kosminski, judovski emigrant iz Rusije, ki je živel z mamo in sestrami. Bil je frizer, a več let nezaposlen. Zdravniki, ki so bili priča njegovim blodnjam in poškodbam, ki si jih je zadal sam, niso dvomili o njegovi norosti. Policisti so bili prepričani, da je to Jack Razparač, ki je umoril vsaj pet prostitutk, če ne enajst. Vendar pa tega niso mogli dokazati, tudi z Lavenderjevim pričevanjem ne. Londonski judovski delavski razred je namreč v svojo obrambo strnil svoje vrste. Številni so se namreč bali, da bi razkritje Jacka Razparača kot judovskega emigranta botrovalo pogromom.
Kako je Aaron Kosminski postal Jack Razparač
Povod za umore naj bi bile otroške travme. Bil je nezaželen otrok, rojen veliko pozneje od svojih bratov in sester – mati ga je rodila, ko je imela 46 let. Družinski člani so spali na isti žimnici, določeni strokovnjaki pa domnevajo, da ga je zlorabljal očim. Verjetno je tudi, da je bil v času pogromov v Rusiji priča grozotam, ki so ga zaznamovale do konca življenja. V pogromih posilstva in brutalna pohabljenja namreč niso bila nič neobičajnega.
125 let pozneje
Od takrat se je zvrstilo več kot sto teorij o morilcu, ki so prste uperjali v bolj in tudi manj eminentne osebe. Tako je bil načet sloves slikarja Walterja Sickerta, princa Alberta Victorja in celo avtorja Alice v čudežni deželi, Lewisa Carrolla. Do pravega preboja pa je prišlo, ko je Edwards na prej omenjenem šalu odkril madeže semena. Izsledil je njegove potomce, DNK analiza pa je pokazala 100-odstotno ujemanje. Znanosti 21. stoletja je tako uspelo nekaj, kar policistom 19. ni – dokazati Razparačevo identiteto. Vseeno pa ne gre kar tako odpraviti policijskih preiskav. Dobro so se namreč zavedali, da bi neprevidno ravnanje lahko pomenilo izgrede. Prepričani so bili tudi, da je morilec domačin – če bi šlo za tujca, bi ga prebivalci gotovo predali.
Kosminski
Šele ko se mu je stanje leta 1890 drastično poslabšalo – svojo sestro je napadel z nožem –, mu je družina odtegnila svoje varstvo. Policija je nemudoma ukrepala in ga dostavila v Brighton, kjer ga je prepoznal Lavender. Za aretacijo pa bi ga morali zalotiti pri dejanju. Spremljali so ga na vsakem koraku, a se mu je duševno stanje poslabšalo do te mere, da ni bil več sposoben načrtovati umorov. Poslušal je le še glasove v glavi. Trdil je, da vidi vsako človeško dejanje na Zemlji in da ne sme jesti hrane, ki mu jo dajo drugi. Tako je večino časa med odpadki brskal za hrano in se nespodobno razkazoval. Sčasoma je končal v norišnici, kjer so mu, da bi ga zavarovali pred seboj, zavezali roke na hrbtu. V naslednjih treh letih se mu je stanje le še poslabšalo – policisti so bili prepričani, da je Razparač pod ključem, primer pa je počasi zdrsnil v pozabo.
