Slednji je takrat z besedami "Jaz sem Berlinčan" osvojil prebivalce osamljenega in obzidanega zahodnega Berlina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kennedy je znameniti stavek izrekel pred 450.000 ljudmi 26. junija 1963. V desetminutnem govoru je Kennedy Berlinčanom povedal prav to, kar so želeli slišati - obsodbo zidu, ki je delil mesto, in obljubo, da svobodni svet stoji ob njih. Množica ga je pozdravljala z navdušenim aplavzom.
"Ljudje so nezadržno navdušenje, svojo nezlomljivo vztrajnost in ljubezen do svobode prenesli na ameriškega predsednika," je ob slovesnosti pred mestno hišo Schönenberg, kjer je spregovoril Kennedy, danes poudaril župan Berlina Klaus Wowereit.
Izrazil je tudi prepričanje, da je odnos med ZDA in danes močnejšo in združeno Nemčijo odtlej dozorel in se poglobil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je medtem dejal, da je Kennedyjev govor ostal za Nemce "nepozaben". "Predsednik Kennedy je dal Berlinčanom novo upanje v težkih časih in vsem Nemcem novo zaupanje," je dejal, medtem ko so se po vsem mestu govora spominjali z vodenimi ogledi, predavanji in razstavami.
Jezikovni puristi so se sicer v zadnjih petih desetletjih pogosto norčevali iz Kennedyja. Beseda "Berliner" v nemščini namreč pomeni tudi krof z marmelado, strogo gramatično gledano pa je Kennedy po mnenju nekaterih torej dejal, da je krof.
Pred desetimi dnevi je v nemški prestolnici nastopil ameriški predsednik Barack Obama, ki je množico nagovoril pred slavnimi Brandenburškimi vrati. Njegove besede pa se, kot vse kaže, ne bodo vtisnile v srca in spomin Berlinčanov in sveta.
