Teritorialna obramba je v neoboroženi gazeli sestrelila svojega človeka, svojega tajnega sodelavca, vojaškega pilota Tonija Mrlaka.
Za tiste, ki si danes pripisujejo največ zaslug za osamosvojitev, je bil Mrlak – ali še vedno je – zgolj anonimni del novice o veliki slovenski zmagi. »Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka – mitomanska sla 'ljudi na položajih' je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk,« v knjigi Skrito povelje, ki je te dni izšla pri založbi Sanje, o prezgodaj umrlem svaku piše Draga Potočnjak.
Teritorialci so ga s prenosno protiletalsko raketo sestrelili z Iskrine stolpnice na Trgu republike, medtem ko je v vojašnico na Vrhniko peljal kruh, življenje pa je izgubil tudi mehanik, Makedonec Bojanče Sibinkovski.
Mrlak je za večino bil okupator in agresor, ki je umrl v uniformi osovražene JLA. Slovenski javnosti je bilo dolgo zamolčano, da je s pilotom Jožetom Kalanom in letalskim tehnikom Bogomirjem Šuštajrem za 'dan D' pripravljal prevoz dveh do treh jugoslovanskih helikopterjev na slovensko stran. Pilot, kapetan I. razreda, ki je predvideval, da bo v prvih dneh vojne lahko koristnejši na agresorjevi strani, kot če bi takoj prebegnil, je bil med padle za samostojno Slovenijo uradno uvrščen šele leta 2000.
Leta 1995 je takratni notranji minister Jelko Kacin dosegel priznanje, da je Merlak dobil v Rožni spomenik. Proglasili so ga za 'najbolj tragično žrtev desetdnevne vojne'. Toda, kot v knjigi piše Potočnjakova, so zlate črke z napisom 'Pilot Anton Mrlak umrl za samostojno Slovenijo' vztrajno bledele.
Potočnjakova je prepričana, da njen svak ni nizko preletaval stavb skupščine in predsedstva, kot so po dogodku zapisali v sporočilu za javnost, temveč da je šlo za namerno sestrelitev. Čeprav so 'vojni jastrebi', ki so izdali 'skrito povelje', vedeli, da gre za gazelo, ki je bila predvidena za prelet na slovensko stran.
Na uradni predstavitvi knjige v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti so poleg avtorice (med drugimi) spregovorili raziskovalni novinar Matej Šurc, pravnik Matevž Krivic, zgodovinar Božo Repe, pilotova vdova Emilija Mrak, med občinstvom pa se je znašel tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je požel aplavz z izjavo, da je prišel, ker želi, »da se končno razkrije resnica o tem tragičnem dogodku, ki, kot še nekateri drugi, pušča madež na veliki zgodbi o osamosvojitvi slovenskega naroda«.
»Osamosvojitelji so svoje 'junaštvo' osnovali in utrdili na lažeh in sprenevedanju, na samopripenjanju medalj, na manipulacijah, šikanah in sovraštvu in – kakor so končno potrdila tudi sodišča – celo na direktni kraji premoženja državljanov. Osamosvojili so predvsem sebe in svojo presvetlo vzvišenost od resnice, od pravice in od slovenskega ljudstva, ki so ga dolgo in vse predolgo ter ob izdatni pomoči stricev in tet, ki na Slovenijo in njeno premoženje prežijo iz tujine, vodili za nos,« pa je ob izidu na zidu nekega družabnega omrežja zapisal direktor založbe Sanje in oster kritik družbeno-politične realnosti Rok Zavrtanik.
