Njihov model vplivov plimovanja na Lunino orbito naj bi po besedah raziskovalcev pripomogel k dokončnem prepoznanju Lunine starosti.
Njena gravitacija dnevno ustvarja ciklus nizke in visoke plime, ki razpršuje energijo med Luno in Zemljo, s tem pa upočasnjuje vrtenje planeta okoli njegove osi, s čimer se Lunina orbita vsakega pol leta odmakne za slabe štiri centimetre.
Če bi šlo za stalni odmik, bi, sodeč po položaju Lunine orbite, ta morala šteti 1,5 milijarde let, vendar nekatere kamnine z nje štejejo tudi do 4,5 milijarde let.
Raziskovalci so zbirali podatke o globinah oceanov in obliki celin izpred petdeset milijonov let, s čimer so ustvari model starodavnega plimovanja.
Sodeč po njem, naj bi bila izguba energije takrat pol manjša od današnje, torej je bila Luna manj odrivana. Ključni naj bi bil tako Severnoatlantski ocean, ki je danes veliko širši, kot je bil pred petdeset milijoni let.
