Odgovorni urednici kritičnemu novinarju med drugim očitata laži, saj je premierka vendarle nekaj povedala, ni bila tiho.
»Če sem pred leti o obisku slovenskega premierja dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam, da ona ni povedala praktično ničesar, ne samo nič pametnega,« je obisk Alenke Bratušek v Mariboru v Dnevniku TV Slovenija 15. maja komentiral novinar Matej Korošec. Zaradi izjave ga je doletela šestmesečna prepoved javljanja v živo v informativne oddaje nacionalke.
Korošcu odgovorni urednici Ksenija Petrovčič Horvat in Polona Pivec očitata, da je podal komentar z močno konotacijo, da je pavšalno ocenjeval, da je kršil novinarski kodeks in lagal, saj je premierka vendarle nekaj povedala, ni bila tiho. Sankcionirani novinar na drugi strani vztraja, da ni kršil novinarskega kodeksa, da ni nameraval žaliti Bratuškove in da je v svojem kratkem javljanju zgolj poudaril neučinkovitost zadnjih vlad pri spopadanju s problematiko Maribora in Podravlja, predvsem pa izjemno kratek obisk premierke pri županu Andreju Frištavcu.
V zadnjem času smo lahko brali tudi o neupravičenem priporu novinarja Mitje Lomovška, ki se je znašel v kazenskem pregonu zaradi poskusa izsiljevanja Mira Senice, pa o blogerju Mitji Kunstlju, ki je bil na prvi stopnji obsojen na pol leta zapora zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve dveh novinarjev, kar je najbrž ena prvih zapornih oz. nepogojnih kazni pri nas za tovrstna kazniva dejanja. V zvezi z navedenimi primeri smo za komentar prosili 'psa čuvaja' slovenske medijske in politične realnosti, filozofa in profesorja na mariborski filozofski fakulteti, Borisa Vezjaka.
Kot poudarja Vezjak, se primeri močno razlikujejo. »Da so lahko novinarji predmet kazenskega pregona, ne more biti sporno. Če je Mitja Lomovšek izsiljeval in če je to počel Vladimir Vodušek, kazenski postopki proti njim ne morejo biti nič izjemnega, ker novinarji zaradi svojega poklicnega statusa ne morejo uživati posebnega pravnega varstva.«
»Primer Mitje Kunstlja je poseben, ker ne gre za novinarja, ampak za blogerja z realnimi znanstvi s politiki in novinarji. Pri njegovi kazni preseneča dvoje: da bo kaznovan z zaporom, še bolj od tega pa dejstvo, da taka kazen ni povzročila nobene pametne javne razprave. Celo ogorčeno pismo mednarodne novinarske organizacije Novinarji brez meja (RSF) v prid Kunstlju, dostopno na njihovi spletni strani, je bilo v slovenskih medijih povsem spregledano ali cenzurirano.«
»Primer Mateja Korošca je zanimiv, ker iz njega razberemo podobno držo: krovno novinarsko društvo DNS se do tega primera zaenkrat ni opredelilo. Nastal je videz, da je prišlo do t. i. 'preventivne kazni', ko se uredniki v bojazni pred politiko vedejo pretirano skrbno. Ker je bil en sam samcat stavek nekoliko zoprn do premierke, so se odgovorni odločili za sankcioniranje novinarja. Vredno vse obsodbe.«
»Nastal je videz, da je prišlo do t. i. 'preventivne kazni', ko se uredniki v bojazni pred politiko vedejo pretirano skrbno.« Filozof Boris Vezjak.
