Topljenje ledenikov v severni hemisferi je vplivalo na morske tokove v globinah oceanov, s čemer se je sprostil ujeti ogljikov dioksid iz Južnega oceana, ki obkroža Antarktiko. To razumevanje bi lahko raziskovalcem podnebnih sprememb omogočilo natančnejše napovedi v zvezi s povišanjem globalne temperature in njenega vpliva.
Ledene dobe naj bi poganjale periodične spremembe v količini sončne svetlobe, ki dosega pole v zvezi s cikličnimi spremembami v Zemljinem vrtenju in kroženju. Vendar je za znanstvenike problematično dejstvo, da četudi čas ledenih dob najbolje razlagajo spremembe v sončni svetlobi na severnem delu planetu, se segrevanje ob koncu ledenih dob zgodi najprej na južni.
Po novih raziskavah naj bi bili morski tokovi, ki skozi globine oceanov povezujejo sever in jug, glavni krivci. Topljenje ledenikov na severu pomeni dotok sladke vode in razredčenje slane. Ta se povečini ohladi in potone v globine oceana, nato pa potuje proti jugu, njeno mesto pa nato zavzame več slane tropske vode, priliv sladke vode zaradi topljenja ledenikov pa ta postopek upočasnjuje.
Tako so južne vode lahko napolnile globoki Atlantik in vzpostavile nov vzorec kroženja. Ta je proti površju prinesla globokomorsko vodo, bogato z ogljikovim dioksidom zaradi mrtvih alg, kjer je plin vstopil v atmosfero in kataliziral segrevanje ozračja.
