Vse to se je zgodilo v galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena 47 milijonov svetlobnih let, dogajanje pa so spremljali strokovnjaki z univerze v Ženevi s pomočjo raziskovalnega satelita Integral.
Švicarski znanstveniki sodelujejo v projektu, ki so ga skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo začeli leta 2002. S pomočjo omenjenega satelita zbirajo podatke in jih nato analizirajo. S preučevanjem žarkov gama želijo osvetliti dogodke iz galaksij, daleč od Zemlje, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Tokrat so zaznali rahlo svetlobo, ki je prihajala iz črne luknje v središču galaksije NGC 4845. Njena masa za več kot 300.000-krat presega Sončevo, pred tem pa je spala dobrih 30 let. Sedaj se je očitno zbudila in nato posrkala vase predmet z maso, 15-krat večjo od Jupitrove. Za to, da je svojo "malico" zvlekla z njene običajne poti, je sicer potrebovala tri mesece.
Črne luknje se ponavadi "pritajijo" in neopaženo mirujejo v središčih galaksij, a občasno je mogoče videti ostanke njihovih zvezdnih "pojedin". Tudi tokrat je črna luknja pogoltnila le okoli deset odstotkov celotne mase objekta, preostanek pa je ostal v orbiti, so v znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics pojasnili strokovnjaki.
Omenjena "malica" je bila sicer bodisi ogromen planet ali pa rjava pritlikavka - gosto astronomsko telo z maso med 13 in 75 masami Jupitra, vmesna stopnja razvoja med planeti in zvezdami.
