»Andrea je bil vesel in odprt otrok,« začne pripoved Veronika Hierreich, ki je z Andreo Massijem povezana že vse od njegovega rojstva. Danes 65-letna gospa se je iz majhne vasi Idrijski Log pri Idriji še pred svojim 18. letom odpravila v svet, 's trebuhom za kruhom', kot pravi sama. Pot jo je zanesla v Gorizio, k družini Massi, pri kateri je sprva skrbela za sestrico Christino, nato pa še za mlajšega Andreo.
»Andrea je bil športnik že od mladih nog,« nadaljuje Veronika, ki se spominja, da je bil zelo rad v naravi, kjer se je igral Indijance s sosedovimi otroki. Skupaj so hodili tudi na jadranje v Gradež z družinsko jadrnico Massijevih, pa v hribe in na kolesarske potepe. »Tudi Andreeva mama je bila zelo rada v naravi. Spominjam se, kako smo cela poletja in zimske počitnice preživeli v Cortini D`Ampezzo, kjer so imeli Massijevi stanovanje.«
Andrea in njegova varuška Veronika sta bila vedno močno povezana. »Že njegova mama je večkrat rekla, da sem jaz njegova druga mama,« pravi Veronika in pripoveduje, da sta preživela skupaj veliko časa, saj so bili Massijevi zelo zaposleni z vodenjem družinske trgovine z blagom. Vezi so verjetno postale še močnejše, ko je komaj petletnemu Andrei in njegovi sestri umrla mama. »To je bilo za vso družino res izjemno težko,« se tega obdobja spominja Veronika.
Andrea Massi je obiskoval slovenski vrtec in nekaj razredov slovenske osnovne šole in je zato slovensko lepo govoril že kot otrok. Veronika mu je pomagala pri učenju slovenskega jezika, hkrati pa njegovi tri leta starejši sestri Christini pri učenju italijanščine, tako se je jezika naučila tudi sama.
Pa je mali Andrea tudi kakšno ušpičil? »Seveda,« se smeje Veronika, »kot vsi otroci.« Bolj kot to pa se spominja njegove spretnosti. »Ležijo mu čisto vsa dela in opravila, naj bo to z lesom ali s čim drugim. Vsega se loti in takšnega človeka lahko samo iščeš. Poleg tega je Andrea, ki ga jaz poznam, zelo preprost in dostopen človek.«
Veronika Hierreich je bila varuška Andree Massija do njegovih najstniških let. Ko je bil star dobrih 14 let, se je namreč v družini Massi zgodila nova tragedija. Na zaključnem tekmovanju goriškega smučarskega kluba na Mokricah je Andreevega očeta zadel infarkt, ki ga ni preživel. Massijeva otroka so dodelili eni od tet, kljub temu pa je Veronika z družino obdržala stike. Pozneje se je preselila v Avstrijo, in kot pravi, je bilo Andrei takrat zelo hudo.
65-letna Veronika danes z možem Gerhardom živi v avstrijskem Arnoldsteinu, z Andreo Massijem pa se redno obiskujeta. Seveda je spoznala tudi Tino, za katero pravi, da je zelo odprta in preprosta oseba. Veronika in njen mož sicer nimata televizije, ker je nočeta imeti, vendar pa delo in uspeh ekipe Team to aMaze spremljata po radiu. »Vedno sem na tekočem,« pravi Veronika in doda: »Andreo bom vedno imela rada kot svojega sina. Vedno bo ostal v mojem srcu.«