Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) tobak po svetu vsako leto povzroči več kot osem milijonov smrti, in to kljub dejstvu, da se delež kadilcev počasi zmanjšuje.
Na svetu namreč še vedno dnevno kadi okoli 1,3 milijarde ljudi, kar 80 odstotkov kadilcev pa živi v državah z nizkimi ali srednje nizkimi prihodki, z drugimi besedami, večino tobaka pokadijo v revnejših deželah, kjer je zdravje ljudi že tako ali tako ogroženo. Vseeno pa je med dvajsetimi najbolj tobačno ogroženimi držami kar nekaj evropskih. Po informacijah SZO so to večinoma države osrednje in vzhodne Evrope, kjer so cene tobačnih izdelkov precej nižje kot v zahodni Evropi. V teh državah je delež kadilcev precej nad evropskim povprečjem, 17 odstotki; pričakujejo sicer, da se bo povprečje v naslednjih nekaj letih znižalo na 15 odstotkov.
Veliko smrti med pasivnimi kadilci
Od omenjene 1,3 milijarde kadilcev jih polovica prezgodaj zboli ali umre za različnimi boleznimi, okoli 1,3 milijona smrtnih žrtev na leto pa je tudi med pasivnimi kadilci, torej tistimi, ki sami ne kadijo, ampak vseeno vdihujejo tobačni dim.
Med kadilci še vedno prevladujejo moški, kadi približno tretjina moških, starejših od 15 let, med ženskami te starostne skupine pa je delež manj kot deset odstotkov. Med 20 tobačno ogroženimi državami je le na Hrvaškem delež kadilk večji kot delež kadilcev, največji razkorak pa so pri SZO zabeležili v Indoneziji, kjer kadi le dva odstotka žensk, a kar 75 odstotkov moških.
Kaj pa Slovenija? Zdaj, ko so prepovedali arome v ogrevanih tobačnih izdelkih in elektronskih cigaretah, razen tobaka, in ukinili tudi kadilnice v zaprtih javnih in delovnih prostorih, je kajenje znova malce stopilo v ospredje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se sicer v Sloveniji delež kadilcev zmanjšuje, še leta 2000 je bil 25-odstoten, leta 2017 pa približno 20-odstoten. "Naši podatki kažejo, da se hitro povečuje delež uporabnikov elektronskih cigaret in brezdimnih tobačnih izdelkov, medtem ko smo nikotinske vrečke in ogrevane tobačne izdelke v statistiki prvič zabeležili leta 2022 in podatkov o spremembah deleža uporabnikov med mladostniki še nimamo," so povedali na NIJZ.
Mladi e-cigarete naravnost obožujejo
E-cigarete so v Sloveniji takoj za tobačnimi izdelki najpopularnejši kadilski izdelek med mladimi, razširjenost uporabe se hitro zvišuje, med mladimi izraziteje kot med odraslimi. Mladi pravijo, da te vrste cigaret kadijo zaradi raznolikih arom (ki sicer ne bodo več na voljo), promocije na internetu in družbenih medijih ter splošne dostopnosti pri nas. Anketa med uporabniki, starimi 15 let, je pokazala, da se je delež kadilcev elektronskih cigaret od leta 2014 do 2022 zvišal z enega na 17 odstotkov. "Pogosta je uporaba e-cigaret s konopljo; med dijaki drugih letnikov srednjih šol, anketiranimi leta 2021, jih je kadarkoli v življenju uporabilo e-cigareto s konopljo devet odstotkov, trenutno pa je takih šest odstotkov," dodajajo na NIJZ. Leta 2022 so zaradi zastrupitev s tobakom oziroma nikotinom v bolnišnice sprejeli tri osebe.
Kaditi začnemo v mladosti
Na splošno je značilno, da ljudje kadilci postanejo v mladosti; podatki kažejo, da le redki začnejo kaditi po 25. letu. Približno dve tretjini prebivalcev v starosti od 35 do 44 let, ki so kadarkoli v življenju kadili tobak, sta prvič kadili že pred polnoletnostjo. Kar 95 odstotkov vseh je začelo kaditi pred 21. letom in 99 odstotkov pred 25. letom.
Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. Povzroča številne vrste raka, od pljučnega do raka ustne votline ali požiralnika, želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in še bi lahko naštevali. Sicer mnogi menijo da so e-cigarete manj nevarne, a to nikakor ni res, vsi izdelki, ki vsebujejo nikotin, lahko pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih predstavljajo pomembno dodatno tveganje. "Nikotin uporabnike zasvoji, kar pomeni, da bodo redni uporabniki, mladostniki pa so zelo, dosti bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom," pravijo na NIJZ.
Temu primerna je žal umrljivost. Kar 58 odstotkov vseh smrti, ki jih pripisujemo tobaku, pri moških je ta delež celo 63, pri ženskah pa 52 odstotkov, povzročijo štiri kronične nenalezljive bolezni: že omenjeni pljučni rak, ishemična srčna bolezen, cerebrovaskularna bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Tobaku pripisljive smrti predstavljajo 84 odstotkov vseh smrti zaradi pljučnega raka oziroma 1025 smrti na leto. Pri smrtih zaradi ishemične srčne bolezni jih lahko tobaku pripišemo 15 odstotkov oziroma 280 smrti na leto.
Kadilci živijo sami in so slabše izobraženi
Zanimivo je tudi, da v Sloveniji kar 63 odstotkov rednih kadilcev živi samih, medtem ko jih ima med tistimi, ki niso nikoli kadili, več kot polovica družino. Tudi regijsko so pri Slovencih razlike. Vzhodna Slovenija ima več kadilcev, dobrih 52 odstotkov, več je tudi kadilcev v mestnih in primestnih območjih kot na podeželju. Najbolj strastni kadilci so očitno v obalno-kraški regiji, tam je delež najvišji, najmanj pa se kadi v primorsko-notranjski, savinjski in koroški regiji.
Ali tudi izobrazba vpliva na kadilske navade? Statistika temu pritrjuje. Leta 2019 je bilo na primer med prebivalci Slovenije z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 19,5 odstotka kadilcev, s srednješolsko ali poklicno izobrazbo kar 27,4 odstotka,z višješolsko ali visoko izobrazbo in več pa le 17,8 odstotka kadilcev.
