Priljubljeno igralko Mojco Funkl lahko vidimo v tretji sezoni serije V imenu ljudstva kot Ireno Šmuc, sicer pa je trenutno aktivna večinoma v gledališču, v MGL nastopa v treh predstavah. »Imam za malenkost manj divje leto kot običajno. To je dobrodošlo,« veselo pove igralka, ki jo sicer dobro poznamo tudi iz televizijskih serij. Zaradi teh je bila zadnja leta res manj doma s svojima sinovoma, desetletnim Franetom Jakobom in skoraj devetletnim Lovrom, preživljala je še ločitev od igralskega kolega Gregorja Grudna, a je kljub temu polna energije in pozitivnosti ter nasmejana. »To je zanimivo. Opažam, da sem bolj produktivna, če imam stvari 'poštimane', sicer imam občutek, da nisem organizirana in stvari prelagam. Zelo mi ustreza, če sem vpeta v delo, a po drugi strani je fino, da ne delam vse večere – zaradi mojih dveh fantov. Prejšnjo sezono sem imela zasedenih veliko večerov in me zvečer skoraj nikoli ni bilo doma, kar je za fante, ki odraščajo, super,« pove v smehu. »Za mamo pa ni lepšega, kot da lahko zvečer otroke pospremi spat. Sicer so mi pri varstvu za sinova močno pomagale moja mama, sestra in prijateljica. Kolikor obožujem, da lahko delam to, kar sem si vse življenje želela delati, je minus igralskega poklica ta, da te zvečer večinoma ni doma. No, vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti. Z otroki tako izkoristimo popoldan, vseeno pa je drugače od večine.«
Tipična ločena družina
Mojca se je pred več kot petimi leti ločila od moža, prav tako igralca Gregorja Grudna, a sta oba še vedno zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem. »Midva sva znala ločevati zasebnost in delo, že ko sva bila skupaj. Ko je delo, je delo, to je treba sprejeti. Treba je biti profesionalen, s čimer nimava težav, saj sva to počela že prej. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je nama tak način ustrezal: imaš svoje zasebno življenje in družino, imaš pa tudi delo.« Z nekdanjim možem je danes v dobrih odnosih. »Seveda še vedno skrbi za otroka. Ne vem sicer, kaj je tipična ločena družina, a to smo mi. Pogovarjava se o otrocih in onadva sta za naju prioriteta. Sicer pa vsak živi svoje življenje in nima več vpliva na življenje drugega,« pravi. Otroka sta ločitev dobro prenesla, saj sta bila še majhna. »Zdaj smo že dlje časa narazen, kot smo bili skupaj. To je postalo del njune normale. Mislim, da je zelo pomembno, da ni obsojanja in slabih energij, ki bi letele na drugega starša, zato da se otrok kaj takega ne dotakne, da se ne bi počutili slabo. S tem jih res ne smemo obremenjevati. Otroci so pametni in mislim, da bodo sami znali razumeti stvari in bodo dojeli – če ne prej, pa potem, ko bodo večji. Mislim, da ni prav, da se otroke obremenjuje s tem, zakaj starša nista skupaj.«