Najprej čestitke, vaša skladba Kdo te objame je res fantastična in ponaša se tudi s fantastičnim številom ogledov. Zakaj mislite, da je tako?
Hvala za lepe besede. Vedno pravim, da se trudim po najboljših močeh, predvsem pa želim vedno v svojo glasbo oziroma celotni izdelek dati sebe. Zelo sem zadovoljen z odzivi na mojo novo pesem, ki so odlični. Tako na samo pesem kot tudi videospot. No, to opažam tudi po ogledih na portalu YouTube. Ne vem, kaj se je točno zgodilo, a sem navdušen. To mi da velik zagon, da ponovno naredim izdelek v celoti na še višjem nivoju. Mislim, da se je pri tej pesmi zložilo vse skupaj. Od ritma, besedila … pa kakšen seksi prizor v videu (smeh).
Snemali ste poleti – takrat je nastalo tudi nekaj res lepih, lahko bi rekli kar seksi in zapeljivih fotografij ...
Za to se vedno najde čas, hehe. Zelo pestro je bilo že na samem spotu z lepotico Emmo Peralta, ki je poskrbela za piko na i in dodala poletno in zapeljivo vzdušje. Verjetno je ostala še kakšna slika, ki je nisem objavil v družbenih medijih. Za vse še pride čas. Priznam, da se bom kasneje z veseljem spominjal teh dni, mladosti, ko sem izgledal kot danes (smeh).
Pa niste vedno radi zapeljivi na fotografijah. Opazila sem, da po spletu kroži kar nekaj nenavadnih fotografij. Mogoče celo malce nasilnih in morbidnih. Kaj se skriva za tem?
Tukaj se ne bi mogel bolj strinjati. Jaz sem zelo rad zelo oblečen. Obožujem obleke, v katerih sem ponavadi na nastopih, in ravno zdaj se že pripravljam ponovno na božične koncerte, ki prihajajo. Tam poletja in pomanjkljivih oblačil ne bo. December resnično obožujem, ampak pred tem pa pride še noč čarovnic, ki je zame nekaj posebnega. Spominja me na dni, ko smo s prijatelji gledali grozljivke in trilerje ter velikokrat naredili filmski maraton … prav na noč čarovnic. Že nekaj let z Davidom Keinnom narediva fotografije, ki so namenjene 31. oktobru.
Od kod vam ideja za to?
David Keinne je odlični fotograf, ki obožuje fotografijo in fantazijsko oblikovanje. Pri tem je resnično odličen in dokaz so njegove številne naslovnice revij pa tudi knjig. Velikokrat sva že naredila »drugačna« fotografiranja in po toliko letih mojega manekenstva obožujem prav tematska fotografiranja. Tako sem lahko za nekaj trenutkov popolnoma drug človek oziroma lik. Seveda sva zelo hitro opazila, da imava oba rada noč čarovnic, in sva skoraj vsako leto naredila nekaj novega.
Kako pa poteka tako fotografiranje? Najbrž je zadaj kar nekaj priprav?
Iskreno se vse odvije zelo hitro, ker tukaj ne gre za lep make up in frizuro, ampak veliko vlogo odigra lokacija, ideja in na koncu še retuširanje. Če David dobi idejo, potem v celoti pripravi slikanje, če pa jaz, potem se angažiram sam … Seveda tudi z njegovo pomočjo.
Kdo pa skrbi za posebne efekte, saj najbrž kri in rana na vašem obrazu ni resnična …
Ja, res je, fotografije so krvave, imel sem ureznine, gube, zaceljene rane itn. Za vse te posebne efekte je zaslužna Maja Ašič, ki je res vrhunska make-up artistka. Obvlada svoje delo, zato je tudi velikokrat pri različnih predstavah in resničnostnih šovih, ki zahtevajo takšno masko. Na trenutke je videti tako resnično, da se čudim, da me nič ne boli (smeh). No, tukaj gre res za kreativno delo, ki nikoli ni bilo plačano, ampak smo sami želeli narediti nekaj posebnega, predvsem pa se zabavati, in ta ekipa je res najboljša. Na koncu pa seveda najbolj nasrkam sam, saj moram vso to barvo sprati s kože. Včasih ni tako enostavno.
In kje končajo te fotografije? Morda na steni vaše spalnice?
Haha, no, to bi bilo res čudno! Tako daleč nisem in niti ne razmišljam v tej smeri. Mislim, da bo tokrat prvič, da smo zložili nekaj fotografij za vašo revijo. Pred tem pa je bilo vedno za družbene medije. Bili smo zelo kreativni in v vzdušju, ki prihaja.
Pa zakaj so vam grozljivke tako pri srcu?
Tukaj ne gre za to, da ti filmi prikazujejo nasilje. Jaz gledam na to popolnoma drugače. Vedno me je zanimalo, kako so to posneli, igra me je zanimala. Je pa res, da je poseben občutek, ko ti kakšen prizor požene srh po telesu, in vedno je zabavno gledati v družbi in občutiti odzive drugih … ali pa svoje boljše polovice … Grozljivke me predvsem spominjajo na moje sovaščane, s katerimi sem preživel lepo otroštvo. To smo počeli skupaj, prirejali zabave za noč čarovnic, ki jih mogoče še do zdaj nisem doživel v tako dodelanem in okrašenem prostoru. Vsi smo se zbrali, naredili velike pajčevine, izrezali ogromno buč, pokapali z voskom, postavili sveče in pripravili oder, kjer se je odvijala zabava dolgo v noč. Uh, to so spomini na dobre čase, ki niso povezani z nobenim nasiljem … To smo pač imeli radi.
No, lahko bi posneli celo kakšen film?
Res je, bili smo toliko v tem, da sem naredil celoten scenarij za snemanje grozljivke. Umestil sem vse prijatelje in prijateljice, imeli smo celo že nekaj vaj. No, takrat ni bilo tako enostavno vse to posneti, ni bilo kamer, telefonov za snemanje, verjetno se zato ni realiziralo. Se pa vsakič zelo nasmejimo, ko se spomnimo na te čase. Včasih, ko pridem domov, vzamem scenarij in ga berem na glas in takrat se zabava začne.
Se še spomnite prve grozljivke, ki ste si jo ogledali?
Seveda, sem velik oboževalec trilerja Krik (Scream). To je film oziroma prvi del, ki smo ga s prijatelji gledali ogromnokrat. Verjetno ga znam še vedno na pamet. Niti ni tako grozno, ampak, kot sem omenil, spomin na dni s prijatelji je tisti, ki si ga bom zapomnil.
Kaj pa zadnja ogledana grozljivka?
Nestrpno pričakujem ogled zadnjega dela filma Noč čarovnic (Halloween). Menda je zadnji del, ampak navajen sem, da morilec nikoli ne umre, zato lahko čez nekaj let ponovno pričakujemo nadaljevanje. Noč čarovnic in Krik sta dve grozljivki, pri katerih sem zagotovo pogledal vse dele, tudi tiste prve, ki so se začeli, še preden sem se rodil.
Katera pa je tista, ki vam je res pognala strah v kosti in vam ni dala spati?
To se pri meni redko zgodi, verjetno ravno zato, ker ne gledam na grozljivke na ta način. Je pa ena, ki jo mogoče še dandanes ne bi želel gledati sam. To je Conjuring, kjer hišo in ljudi obsede hudič. Ima ogromno elementov, ki me prestrašijo.
Kakšen pa je vaš ritual, ko gledate grozljivke – doma sami? V kinu? V temi? Opišite nam, prosim, kako je videti vaše uživanje v grozljivkah.
Ponavadi je to doma. Imam namreč hišni kino in projektor in uživam z družbo. Pečejo se kokice in nastane tišina. Mogoče spijemo tudi kakšen kozarček in večer je popoln. Kljub temu grem rad v kino in grozljivke, ki jih nestrpno pričakujem, želim videti na ogromnem platnu.
Še nujno vprašanje – glede na to, da ste pevec – ste kdaj pomislili, da bi posneli nekaj podobnega, kot je to storil Michael Jackson v skladbi in predvsem v videospotu Thriller?
To je pa zelo dobro vprašanje! Hvala, da ste mi dali idejo, resnično. Seveda poznam pesem, da pa bi sam naredil kaj podobnega, nisem razmišljal nikoli. Ampak glede na to, da si vedno želim delati božične pesmi, bi lahko pred tem naredil tudi nekaj za noč čarovnic in imel zanimivo tematiko v videospotu. To mi je dalo veliko misliti in se mi zdi, da bi lahko bilo izvedljivo.
Maja Ašič: Vedno sem vesela Matjaževega klica, ker obožujem njegove ideje in kreativnost in vedno je zabavno. Vse, kar moram vedeti, je, da pripravim kri (smeh). Zanimivo je tudi to, da smo bili vedno tako prepričljivi, da smo slikali v studiu in ne na lokaciji zunaj, saj bi nas verjetno lahko kdo tudi prijavil. Sosedje so že enkrat pogledali malo začudeno (smeh).
