Po skoraj petih letih je Katja Tratnik znova del jutranje oddaje na TV Slovenija. In znova je tu kocka, nad katero so navdušeni tudi televizijski gledalci. Kaj vse pa v življenju navdušuje priljubljeno televizijsko voditeljico? Poleti, pravi, ne gre brez osvežujoče lubenice ...
Kaj vas je pripeljalo nazaj med gledalce in katera televizijska jutra so »vaša«?
Očitno so mi jutra usojena. Televizijo in njeno dinamiko dela sem pogrešala, zato sem bila februarja vesela vabila na praznovanje 20-letnice oddaje. Takrat smo začeli pogovore o možnostih vnovičnega sodelovanja, tako sem zdaj del sredine ekipe, skupaj s kocko, ki so jo gledalci tudi pogrešali.
Omenili ste kocko ... kako pa ste sicer z igrami na srečo?
No, ničesar še nisem zadela, očitno z igrami na srečo nisem v nikakršnem odnosu. (smeh) Občasno kupim vrstico ali dve, bolj za šalo kot zares in z mislijo, da gre del v dobrodelne namene.
Ta igra zahteva tudi nekaj spretnosti ... v čem ste vi najbolj spretni?
V neskončnem viru idej, pozitivnosti, hitrem mišljenju, ročnih spretnostih, improvizaciji, pripravi sladic in prigrizkov, notranjem dizajnu … Zdaj bo kdo rekel, hm, je pa naštela veliko stvari, ampak resnično me zanima cel kup področij. Nekaj spretnosti se zagotovo dobi tudi z leti in prakso.
Znani ste po tem, da razveseljujete gledalce. Kaj pa vas spravlja v dobro voljo in smeh?
No, glede tega sem precej nezahtevna. Prost dan, lepo vreme, kava s prijateljicami, čas s hčerko Nejo, okusno kosilo, prosto parkirno mesto okoli televizije.
Kaj pa v slabo voljo, če sploh kaj?
O, ja, tudi tu imam seznam, čeprav sem bolj redko slabe volje. Zamujanje, kombinacija močnega vetra in mraza, pogosto zbujanje ponoči (včasih se vsaki dve uri zbudim in težko zaspim nazaj), podcenjevanje ljudi … Pa jutro brez velike skodelice kave. No, to se je zgodilo le nekajkrat v zadnjih 35 letih.
V svet televizije ste vpeti že vrsto let. Kako zelo se je ta spremenil od vaših začetkov do danes?
Precej. Že če pogledamo samo tehnološki napredek, ni primerjave, danes se mi zdi tudi, da se precej manj dela in vlaga v znanje mladih televizijcev kot včasih. Spomnim se svojih začetkov, ko sem bila presrečna, da sem prvih nekaj mesecev lahko hodila na teren z izkušenimi novinarji. Nastopi pred kamero so prišli precej pozneje in po številnih vajah. Televizija pa ima še vedno svoj čar, to se ni spremenilo, vsaj zame ne.
»Ničesar še nisem zadela, očitno z igrami na srečo nisem v nikakršnem odnosu.«
Vmes so prišla tudi družbena omrežja. Kako zelo aktivni ste v digitalnem svetu?
Hm, takole ... Računalnik, internet, brez tega danes pač ne gre. Kar zadeva družbena omrežja pa, mhm … Neja bi zavila z očmi in rekla, ni aktivna in še pojma nima. Kar ni daleč stran od resnice, ne vem, no, nekako me to ne pritegne. Večurno tipkanje, gledanje, preverjanje objav, nenehno fotografiranje, sebki, to ni zame. Morda je zame to vse premalo živo, osebno … Svet, dogajanje sta okoli nas in ne v neki mali škatli in na ne vem katerem koncu planeta. Morda imam tudi čez dan tako velik pretok nekih informacij in interakcij, da potem res ne potrebujem še vseh podrobnosti življenja drugih. Po možnosti še takih, ki jih sploh ne poznam. Razumem pa, da ti družbena omrežja omogočajo ali podpirajo neko poslovno idejo.
Kaj najraje spremljate na televiziji?
Zadnje čase sem navdušena nad skandinavskimi kriminalnimi serijami, tudi sicer me vleče v to smer. Smer kriminalk, oddaj o serijskih morilcih, vohunih, različne biografije. Temna plat mene. Potem imam še svetlo plat, v njej so pa oddaje o živalih, planetih, Harry Potter, pa še kak totalno solzav romantičen film. Pravzaprav kar precej gledam televizijo, no, vsaj prižgana je, veliko oddaj gledam nekaj minut, potem pa preklopim. Ostanem pri oddajah, ki me pritegnejo po vsebini. Še najmanj gledam politiko.
Kaj pa poslušate?
V bistvu vse, razen težkega metala, preglobokega jazza in hudo moderne klasike. Našteto presega moje razumevanje glasbe.
Ko niste vpeti v svet zabave, kam se takrat umaknete?
Domov. Velike zabave, dogodki me ne pritegnejo, nikoli me niso. Neskončno rada sem med ljudmi, a imam rada tudi mir in tišino. To potrebujem, da sem v ravnovesju.
Odlično skrivate leta. Imate kakšne posebne žavbe ali rituale, ki vas naredijo tako mladostno?
Hvala. Nimam nobenih ritualov, kremo za 50+, to je to. Verjamem, da je veliko odvisno od genov, vsaj do neke starosti, dolgoročno je pa veliko odvisno od tega, kako »prijazen ali pozoren« si do sebe oziroma svojega telesa skozi leta. Če sem iskrena, bi me poslali na nekaj predavanj na to temo.
Pred vrati je poletje, kako ga boste preživeli?
Kot večina, malo delovno, malo počitniško. Zadnja leta sicer poleti ne hodim na morje, grem raje jeseni ali pa spomladi, zato pa več časa namenim domačemu vrtu in raziskovanju bližnjih krajev.
Ko že govoriva o poletju, kaj osvežujočega ne sme manjkati na mizi in kaj lahkotnega sami najraje pripravite?
Nora sem na lubenico, pa solate na 1001 način, pa ribe, pa žar, o, obožujem žar, no, pa tonik z ginom tudi ni »švoh«. (smeh)
»Spomnim se svojih začetkov, ko sem bila presrečna, da sem prvih nekaj mesecev lahko hodila na teren z izkušenimi novinarji.«
