Ana Dolinar Horvat, hči igralke Bernarde Oman in radijca Janeza Dolinarja, je v intervjujih večkrat priznala, da je bila mlada upornica ter se je v tem svetu in svoji koži večino časa počutila utesnjeno in nesvobodno. Zdaj je v svojem novem podkastu Mater iskreno povedala, od kod izvira vse nelagodje in ranjena duša: pri šestih ali sedmih letih je bila spolno zlorabljena. »Moje življenje se je takrat spremenilo v pekel. Sledilo je par let spolnih zlorab in življenje je postalo nekaj, čemur je bilo treba pobegniti,« se spominja 39-letnica. Najprej je uteho našla v baletu, nato zabavah, popivanju, promiskuitetnosti.
RANJENA MAMA
Konec srednje šole je zbolela za rakom ščitnice, ki ga je s pomočjo operacije premagala. Ko je bila sprejeta na AGRFT, je menila, da bo to ublažilo njen »močan občutek tesnobe«, a se to zaradi avtoritativnega profesorja ni zgodilo. »Bala sem se ga, to me je do konca paraliziralo.« Zaposlila se je v Mestnem gledališču ljubljanskem. »Zdelo se mi je, da so se mi uresničile sanje. Zdaj sem imela vloge, v katere sem lahko pobegnila.« Tam je spoznala Sebastijana Horvata in rodila se jima je Ronja. »Z njo sta prišla sreča in mir, kakršne prej nisem poznala.« Kmalu po vrnitvi s porodniške je znova zanosila, a v petem mesecu je rodila mrtvega otroka. »Rojstvo Olivije, mrtvega otroka, je bila zame ena najtemnejših izkušenj v življenju. Zlomila sem se.« Ko se je morala vrniti na delo, jo je v trenutku ponovno odneslo. »Nemir, tesnoba, strah so spet ujeli in ukleščili moje telo.«
TERAPEVTSKI OTROCI
V ta kaos je prišla Nana, posvojenka iz Gane. Ljubezen do nje in povezanost sta prišli počasi, zato so Ano razjedali občutki krivde. »Danes, skoraj sedem let kasneje, so izzivi še vedno veliki, a ljubezen tudi. Nana je s svojo ranjenostjo prebudila vse moje stare rane in travme. Vsak dan znova zahteva, da se z njimi soočam in sestavljam zlomljene delčke sebe. Postala je moja največja učiteljica.« Končno si je poiskala terapevtsko pomoč, nato pa se je pred tremi leti rodil Lun. »On je bil tisti, ki mi je najbolj pomagal, da sem se lahko vrnila v svoje telo, z njim sem dobila nazaj svojo žensko moč in občutek varnosti znotraj sebe. To je bilo zame revolucionarno! Domine so začele padati: najprej smo se preselili v naravo, pustila sem službo. Sem na intenzivni poti zdravljenja in soočanja s sabo.« Študira tudi terapijo z ekspresivnimi umetnostmi s poudarkom na gibu. Vse to ji pomaga iskati pravo sebe. »Pot gre navzgor,« zdaj z nasmehom pravi Ana.