Neisha: »Želim si, da bi vsi izkusili slavo, da bi se zavedli, da to ni to!«

Priljubljena glasbenica in mojstrica klavirskih tipk Neisha je dvignila jadra in svetu postregla z novo porcijo muzike. Pravi, da je že skrajni čas, da spet prihrumi na glasbene odre v velikem slogu. Glasna, strastna in polna rokenrola nam je Neisha zaupala nekaj sočnih podrobnosti o novem albumu, ki bo luč sveta ugledal prihodnji teden, o hujšanju, Akiju Rahimovskem in pri čem vsem dviga jadra.

Talentirana glasbenica Neisha je v letošnjo pomlad zakorakala v velikem stilu, polna sveže energije in pozitive, zato ne preseneča, da je njena nova glasba hvalnica pomladi, pozitivi, življenju in ljubezni.

Neisha, pa smo ga le dočakali … dolgo napovedovani novi album, ki ste ga naslovili Dvigam jadra. Zakaj tak naslov?

Zato, ker sem se odločila, da bo istoimenska pesem tudi nosilna pesem albuma. Je tudi aktualen singel, ki je luč sveta ugledal v torek. Res svež veter v jadra mojega koncertnega repertoarja in tudi radijskih frekvenc.

Neisha ima s svojim novim albumom velik cilj: s svojim delom in energijo oplajati svet in ljudi okoli sebe.

Kaj si lahko obetamo od plošče? Kakšen album bo to?

Glasen in strasten. Za vsak album rada rečem, da je to moj najboljši album, in tako dejansko je, ker dam vse od sebe in res delam na tem, da nadgrajujem tako svoje znanje kot izkušnje ter glasbeni izraz. Upam, da se opazi napredek v vokalu, v izpiljenih aranžmajih in domišljenih verzih. Dolgo časa sem potrebovala, da sem spolirala glasbeno formo, potem so nam pa koronski časi pravo uslugo naredili, da nismo bili z ekipo energetsko razpršeni in razpeti med projekti, ampak smo lahko delali z večjim fokusom in predanostjo tej plošči. Nič kaj ne kliče po intimnih odrih, kvečjemu po glasnih in velikih, glasnih kitarah, himničnosti in decibelih. To je vodilo!

Omenili ste, da bo album prava hvalnica pomladi, pozitivi, življenju in ljubezni. Bi lahko rekli, da ste zdaj v fantastičnem obdobju, saj iz vas kar kipi pozitiva?

In samo to je pomembno! Da se imaš rad in si prizadevaš biti zdrav, da se dobro počutiš ter s svojim delom in energijo oplajaš svet in ljudi okoli sebe.

Po nekaj letih se Neisha 12. maja vrača na oder Cankarjevega doma, kjer bo predstavila nov album, obljublja pa večer, poln virtuoznosti in humorja. »Glede na to, da bo moj osrednji gost Branko Djurić - Đuro, veste, da bo padla kakšna šala ali dve, predvsem bo pa zaružil pristen rokenrol. Krasna zasedba bo z mano, te dni intenzivno vadimo, predvsem pa bo koncert prepleten tako z novimi komadi kot s starimi uspešnicami. Res se čuti to zdravo ihto v igranju, veseli smo tega izziva.«

Od vaše prejšnje plošče Vrhovi je minilo že pet let, kaj ste tako dolgo čakali? Oboževalci so bili že res nestrpni …

No, pa saj pavza ni bila tako dolga, če upoštevamo, da je že lansko pomlad izšel singel Lajf je tvoj, potem jeseni Le vkup, za svojo štiridesetko sem izdala Ne brini ... Zdaj pa je tu že četrti singel Dvigam jadra in istoimenska plošča ... Razlog za odlog izida plošče je prav to, da ne serviraš prehitro kompletne glasbe, ampak napeljuješ na izid počasi, z nekaj singli, in potem – bum, izid albuma in seveda veliki koncert. Ne pozabimo pa tudi, da nam je korona odrezala koncertne odre. Zakaj bi plošča izšla, če je ne bi mogla pospremiti v velikem slogu, kot lahko to naredim zdaj, v Cankarjevem domu? Dolgo smo tuhtali, kdaj sploh rezervirati datum, da bo situacija ugodna in bodo ukrepi sproščeni.

Nekaj pesmi smo že lahko slišali kot single, prav ta teden pa ste na radijske postaje poslali pesem Dvigam jadra, ki je tudi naslov albuma. O čem gre?

Tekst pove vse! (smeh) »Dviga me, dviga, življenja sila, dviga me, dviga, kot morje plima ...« Ljubezen je moj kapitan in z njim iščem pot v varen pristan. Seveda s široko razprtimi jadri. Življenje je ena preprosta reč, človek potrebuje res malo, da je srečen. Včasih bi si želela, da bi prav vsi izkusili slavo in bogastvo, da bi se zavedali, da to ni to. To ni cilj in nikakor odgovor na vprašanje definicije sreče. Bogastvo so naše zdravje in naši odnosi, sreča se osmisli šele, ko jo lahko deliš. Pesem tudi govori o tem, da »vem, kaj moram dat, in ne kaj si vzet«. Da se zavedam svoje poslanice, ne pa svojega mesta ... Nič kaj se ne počutim usidrane v pristan, usmerjam pa energijo v to, da ga enkrat najdem.

STARR Design

Glasbenica pravi, da se sreča osmisli šele, ko jo lahko deliš. »Pesem Dvigam jadra govori tudi o tem, da 'vem, kaj moram dat, in ne kaj si vzet'.«

In tudi vi osebno dvigate jadra?

Seveda. Delam na sebi sto na uro, skrbim za zdravega duha v zdravem telesu.

Za novo ploščo ste imeli v načrtu tudi duet z Akijem Rahimovskim, ki je medtem žal preminil. Je bil za vas to šok? Kakšne spomine imate nanj?

Seveda ... Pesem Manjkaš mi je ostala posneta samo z mojim vokalom; vse, kar lahko naredim, je to, da mu jo posvetim. Mislim, da je bil njegov prerani odhod vsesplošni šok, bo pa s svojim unikatnim glasom za vedno ostal v srcih ljudi in glasba bo živela dalje.

Pesem sta verjetno posnela poskusno, torej imate posnetek skladbe, ki bi lahko bila njegova zadnja, če temu tako rečeva? Je res pel v slovenščini?

Res je. Samo sama »polizdelkov« ne izdajam in tudi ne bi bilo korektno. Ja, Aki si je želel peti v slovenščini. No, tukaj lahko rečem, da sem mu kar kontrirala. (smeh) Aki je Aki, najbolje zveni tako, kot smo ga vajeni. Mi je bil pa zelo všeč njegov angažma in na splošno sva se strašno dobro ujela. Že v barvi vokalov, pa tudi osebno. Prvič sva sicer stala skupaj na odru v Stožicah in tam je vzklila glasbena simpatija …

Aki si je želel peti v slovenščini, a sem mu kar kontrirala. (smeh) Aki je Aki, najbolje zveni tako, kot smo ga vajeni. Mi je bil pa zelo všeč njegov angažma in na splošno sva se strašno dobro ujela.

No, ne moreva pa tudi mimo dejstva, da ste videti fantastično. Kam so šli odvečni kilogrami?

Treniram kot zmaj! (smeh) Dejstvo je tudi, da imam kar nekaj poškodb, ki mi ne dovoljujejo stagniranja, torej morajo biti moji sklepi vedno lepo podmazani in mišice napete, sicer imam ves čas neke težave, natege, natrganine, v glavnem, tetive so moja šibka točka, in če atrofiram, se trgam kot karton. Res bedno. Treniram dvakrat tedensko z osebno trenerko Katjo Križan, treniram tudi cycling z Juretom Vnukom, z dovajanjem kisika skozi masko, kar name regenerativno in energetsko vrhunsko deluje, in seveda izkoristim vsako prosto uro čez vikend za skok v naravo. Odkar sem se tudi medicinsko lotila problema mojega ekstra lenega metabolizma, je pa tudi življenje lažje in pogled na tehtnico malo manj očitajoč.

Zakaj taka sprememba?

Ker to, kar zadeva zelo slabo počutje, konstantne poškodbe in kronična vnetja, kronično utrujenost, občutek napihnjenosti in stagnacije limfe, ni več nikamor peljalo. Ajde, kvečjemu v depresijo. Ješ kot vrabček, kvihtaš kot norec, a telo te sabotira. Vse se začne in konča pri hormonih in ravnovesju ter spoznanju, da ni splošnih pravil, ki bi veljala za vse. Sploh pa pri ženskah. Kar najprej opazite, ko me pogledate, je moj uspeh v zdravju in počutju – rezultat dela osebne zdravnice, ginekologinje, endokrinologinje, fizioterapevta, trenerjev, bioenergetika in mojega dela na sebi, klene volje in želje, da se spravim v red. Brez tangiranih treningov in farmakološke podpore pa ne bi šlo. Kakor pravim, naslovila sem problem s čisto vseh strani in vse se konča in začne pri pobrkljanih hormonih in uravnavanju stresa.