V soboto zvečer prihaja na Pop TV nova, peta sezona priljubljene oddaje Delovna akcija, v kateri bodo gledalci znova jokali ob pretresljivih zgodbah družin, ki potrebujejo pomoč pri prenovi stanovanj. To bodo dobili od vedno marljivih mojstrov in nikogar drugega kot Ane Praznik, s katero smo se pogovarjali tik pred novimi izzivi.
Če se najprej ozreva nazaj, se spomnite svoje prve oddaje?
Seveda. Kot pravijo, prvega ne pozabiš nikoli. Spomnim se, da je snežilo, zunaj pa je bilo minus 17 stopinj. Kamere smo morali greti, da so sploh delale. Zelo je pihalo, ampak kljub vremenskim razmeram me je grel adrenalin. In ko sem spoznala Polono in Tjašo, ki smo jima takrat prenavljali stanovanje, sem imela v glavi samo, da ne bom česa zafrknila. Ampak ob dobri in izkušeni ekipi so bili ti začetni krči minimalni.
Ostaniva za hip še v prvi sezoni ... takrat je vas in ekipo ena zgodba še posebno kako ganila, kajne?
Ja, to je bila zgodba družine Dajič. Klaudija je po partnerjevi prometni nesreči ostala sama z dvema majhnima fantkoma, novo hišo in ogromnim posojilom. Brez službe. Rane in bolečina so bili zelo sveži in ob vsakokratnem srečanju s Klaudijo sem imela v grlu cmok. Res sem si želela, da bi jim ustvarili točno tak dom, kot ga je načrtovala s partnerjem in ji dali nov začetek. S Klaudijo sem še danes v stikih. Včasih se srečava na pijači ali kosilu in se pogovarjava. Ure in ure.
Kaj vse se je spremenilo, če sploh, v vseh teh sezonah?
Predvsem to, da z vsako sezono tudi sama osebnostno zrastem in morda zaradi tega zdaj lažje prenašam težke zgodbe. Malo bolje znam sama pri sebi predelati te stvari in predvsem jih ne projiciram toliko na svoje življenje. To sem v preteklosti pogosto počela, kar me je izčrpavalo fizično, predvsem pa psihično. Projekt je namreč zelo naporen. Snemamo od jutra do večera, pet dni na teden. Večinoma sem zdoma in tista dva prosta dneva se pripravljam na novo oddajo, perem oblačila in jih pakiram. Potem pa spet grem. Trenutno hčerke nisem videla že deset dni, pa še nadaljnjih deset je ne bom. To je tisto, kar me večkrat dotolče. Kar me potegne v globine. Ampak sem hvaležna partnerju, da mi je v ogromno oporo, in vem, da doma vse štima. Poleg tega pa je zraven še moj terapevt, ki me bodri in vliva pozitivnost.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, sem vas med drugim vprašal, kako se z ekipo odločite, komu boste pomagali. Se je glede tega kaj spremenilo?
Niti ne. Koncept oddaje je jasen in to, kako pridobivamo družine, tudi. Seveda si želim, da bi lahko pomagali čisto vsakemu, ki nas prosi za pomoč. Vendar je tukaj veliko dejavnikov. Eden glavnih pa je, da mora biti nepremičnina v takšnem stanju, da jo lahko z mojstri obnovimo v petih dneh.
Koliko prošenj o pomoči se je nabralo v vseh teh letih?
Uf, na stotine. Saj pravim. Veliko je tudi takih, ki jim žal ne moremo pomagati, pa živijo v groznih bivanjskih razmerah. Ker moramo upoštevati določena pravila, številni ne pridejo na vrsto. Veliko pomoči potrebnih živi v najemniških stanovanjih. To je problem, kajti, to pomeni, da bi obnovili stanovanje lastniku, ki pa bi lahko posledično zvišal najemnino, te si družina ne bi mogla več privoščiti in bi pristala na cesti. Nikakor ne želimo ljudi spraviti v takšen položaj. To je samo en primer, podobnih je ogromno.
»Trenutno hčerke nisem videla že deset dni, pa še nadaljnjih deset je ne bom. To je tisto, kar me večkrat dotolče. Kar me potegne v globine.«
»Koncept oddaje je jasen in to, kako pridobivamo družine, tudi. Seveda si želim, da bi lahko pomagali čisto vsakemu, ki nas prosi za pomoč. Vendar je tukaj veliko dejavnikov.«
Najbrž je priteklo tudi veliko solz žalosti in na koncu solz sreče ...
Res je. Na začetku so solze žalosti, vendar te že med oddajo preidejo v solze sreče. Kajti Delovna akcija ne prenavlja samo domov, ljudem uresničimo tudi kakšno drugo željo. Da spoznajo svoje vzornike, jih peljemo na izlet z balonom, na smučanje, jih obdarimo z novimi očali, da bolje vidijo, jim uredimo zaposlitev. Skratka, jim damo nekaj samozavesti, da naredijo korake v lepšo prihodnost.
Kako velika je sploh vaša ekipa, ki pomaga?
Uf … osem mojstrov z Bojanom na čelu, potem je tukaj arhitektka, pa snemalna oziroma produkcijska ekipa, ki šteje okrog 15 ljudi. Tako da nas je kar veliko. In smo včasih kar malo glasni. Kakšen sosed se včasih malo pritoži, ampak še sreča, da smo obnavljamo samo pet dni in potem se naša karavana že seli naprej.
Mojster Bojan nam je namignil, da ste precej tehnični tip in da česar ne naredite z rokami, naredite z jezikom ...
(smeh) Ja, to pa ja. Jezik znam kar dobro vihteti. Čeprav so me mojstri dobro naučili vihteti tudi različna orodja. Za kar sem jim zelo hvaležna.
So v oddaji kakšne omejitve, na primer, maksimalen znesek za posamezno prenovo in kako hitro mora biti prenova končana?
Predvsem je pomembno, da se naša prenova konča v petih dneh. Je pa res, da smo Slovenci fenomen, kajti večinoma živimo v hišah. Te je skoraj nemogoče obnoviti v petih dneh, zato včasih vidimo tudi dvojne oddaje. Torej, da eni družini pomagamo v dveh oddajah.
V začetku januarja se je iztekel rok za prijave ... Kaj vse nam bo ponudila letošnja sezona?
Lahko povem, da so prijave še vedno odprte in bomo veseli vsake nove. Ni nujno, da se družine/posamezniki prijavijo sami. Če poznate koga, za kogar menite, da si zasluži obisk Delovne akcije, ga kar pogumno prijavite na delovnaakcija.si. Letošnja sezona nam bo poleg osupljivih prenov ponudila tudi zabavne trenutke z mojstri, veliko bo praznovanj in končno tudi nekaj presenečenj za mojstre. Vsega pa seveda ne smem povedati, zato najbolje, da si kar sami pogledate oddaje. Na srečo ne bomo več dolgo čakali. Že to soboto ob 20. uri se gledamo na Pop TV.
Slišal sem, da ste naredili nekaj, česar niti v sanjah ne bi ...
Hja, res je. Naredila sem nekaj, zaradi česar so bili tudi moji starši brez besed. Tudi moj Peter je nekaj časa molčal in potem rekel – a se ti je zmešalo? Le hčerka Otja je bila totalno navdušena.
