Skupino LPS sestavljajo štirje fantje in eno dekle: ustanovitelj in pianist Žiga Žvižej, pevec in kitarist Filip Vidušin, bobnar Gašper Hlupič, električno kitaro igra Mark Semeja, najnovejša in najmlajša članica pa je baskitaristka Zala Velenšek. »Fantje se poznamo z Gimnazije Celje center, Zalo pa smo spoznali prek prijatelja in jo povabili v bend, ker smo iskali novega basista,« pove Žiga, ki je skupino ustanovil leta 2018. »Takrat smo igrali nekomercialne priredbe komercialnih uspešnic, naš prehod na glasbeno sceno pa se je začel leta 2020, ko smo se uvrstili na ljubljanski natečaj Špil liga in se prebili do finala. Pred tem se je zasedba večkrat spremenila, po Špil ligi pa smo se ustalili v aktualni zasedbi.«
Ema freš se jim zdi enkratna priložnost, da se kot še neuveljavljeni glasbeniki predstavijo na slovenski sceni, hkrati pa so vsi člani že dolgo veliki navdušenci nad Evrovizijo. »Vsako leto sta Ema in Evrovizija pomembna dogodka za nas, in seveda letos še posebej.« Borili se bodo namreč za pot v Torino. »Že zdaj smo zelo hvaležni, da lahko nekaj, kar smo ustvarili sami, predstavimo na odru Eme. Uvrstitev na Evrovizijo bi se nam zdel tako izjemen dosežek, da si res ne znamo predstavljati občutkov, ki bi jih doživljali ob zmagi na Emi,« pravijo LPS, ki ta čas ustvarjajo tudi svoj prvi album. »V petih letih se vidimo skupaj na odru, v kakšnem klubu, kjer igramo svoje avtorske komade in v igranju skupaj uživamo,« še povedo o željah za prihodnost.
ŽIGA ŽVIŽEJ
Devetnajstletnik, ki je strastni šahist in ljubitelj Evrovizije, obiskuje prvi letnik programa glasbene pedagogike na akademiji za glasbo. »Sem zelo sproščena, hkrati pa tudi zelo čustvena oseba, ki močno skrbi za svoje najbližje,« se opiše. »Občudujem dobre harmonije in glasba je zame izvrstna metoda sprostitve in izražanja čustev. Glasba me spremlja že od mladih nog, saj je moja mama profesorica glasbe.« Tudi sam se je v glasbeni šoli učil klavirja in elektronskih klaviatur. »Zaplaval sem tudi v skladateljske vode in na mednarodnem tekmovanju IMMCC Maribor dosegel zlato priznanje iz kompozicije.«
ZALA VELENŠEK
Sedemnajstletna gimnazijka, ki se je v glasbeni šoli učila klavirja in kitare, je igrala že v več manjših zasedbah in šolskem orkestru, kasneje pa se je na pobudo skupnega prijatelja pridružila LPS. Zase pravi, da je mirna perfekcionistka. »Vsak dan vidim kot priložnost, da lahko postanem boljša oseba.« Rada fotografira in bere knjige, glasba pa je njen način življenja. »Brez nje si življenja ne morem predstavljati.«
FILIP VIDUŠIN
Osemnajstletni gimnazijec se je v osnovni šoli pridružil pevskemu zboru – in od takrat ni nehal peti. V glasbeni šoli je igral trobento in kitaro, a je to opustil in začel trenirati košarko. »Čeprav je košarka še vedno moj hobi, je glasba moja prioriteta,« pravi. Ljubezen do glasbe sta mu privzgojila starša. »S konstantno izpostavljenostjo veliko različnim zvrstem se je moj glasbeni okus širil, prav tako sem se navdušil nad mislijo pisanja svojih pesmi.« O sebi pravi, da je dokaj umirjen in premišljen, »občasno pa zasujem svoje bližnje z malce preveč sarkazma«.
MARK SEMEJA
Devetnajstletnik študira biologijo, v prostem času pa se poleg glasbe ukvarja tudi s športom. »Glasbo dojemam kot medij svobodnega izražanja in si življenja brez nje preprosto ne predstavljam,« trdi. V glasbeni šoli se je najprej učil klavirja (po očetovem vzoru), nato harmonike in zdaj igra električno kitaro. »Mislim, da sem zabaven in sproščen, brez dvoma pa vedno rad priskočim ljudem na pomoč,« se opiše.
GAŠPER HLUPIČ
Osemnajstletni gimnazijec se z glasbo ukvarja že trinajst let, v glasbeni šoli igra tolkala. »Poleg glasbe se rad ukvarjam s športom in branjem slabih knjig,« prizna. »Menim, da sem občasno (preveč) perfekcionističen, vendar izjemno strasten glede glasbe, ki jo izvajam,« se predstavi. In se zahvali družini za vso podporo. »Izjemno sem jim hvaležen, saj drugače na določenih točkah ne bi vztrajal pri svoji glasbeni poti.«
