Marko Brecelj se je predmetni učiteljici fizike in kemije Branki ter profesorju fizike Ivanu 30. aprila 1951 rodil v Sarajevu, odraščal v Mariboru in maturiral na II. gimnaziji, pozneje pa opustil študij fizike v Ljubljani. Po selitvi družine v Koper ga je v šolskem letu 1967/68 kitare na glasbeni šoli učil Ivan Šček.
Cocktail, Buldožer, Feo ...
Leta 1972 je na koprskem radiu posnel svojo "prvo tazaresno" pesem Stonesi spoznajo moje stare starše. Dve leti zatem, po prejemu strokovne nagrade na Mladinskem festivalu v Subotici, je s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana pod taktirko aranžerja Bojana Adamiča posnel legendarno ploščo Cocktail in z uspešnico Duša in jaz kar 12 tednov kraljeval na vrhu lestvice Top pops. Cocktail je ZKP Ljubljana izdala šele po Brecljevem uspehu z Buldožerji in njihovim prvencem, avantgardno ploščo Pljuni istini u oči (1975). Z Borisom Beletom je kot "duo trio Buldožer" na opatijskem festivalu pel pesem Rastemo, s kultno skupino, znano po vsej Jugoslaviji, pa je posnel še plošči Zabranjeno plakatirati ter Živi bili pa vidjeli, ki je na puljskem festivalu leta 1979 osvojila zlato areno.
Leta 1981 je izdal singlico s slovito Parado, s pesnikom Ivanom Volaričem - Feom se je povezal v Duo Zlatni zubi in z bendom Marjanov čudni zajec izdal ploščo Svinjam diamante (1985). S saksofonistom Primožem Šmitom in baskitaristom Alešem Joštom je kot Javna vaja izdal kaseto Desant na Rt dobre Nade (1986), s slednjim je ustvarjal še kot duo Javna dvaja in izdal kaseto Moje krave molznice (1991) ter na koncertih poleg cocktailskim izvajal še odlične Radojka, Ta stol, Sexi disko hit ... V pesmih, ki nam jih je zapustil, kratko potegnejo zlagan malomeščanski moralizem, čredna (ne)miselnost in slepo pokoravanje dozdevnim avtoritetam. Z mehkoterorističnimi akcijami je v umetniški performans povzdignil duhovite obračune z vsakomer, ki ga je njegov dobro podmazan detektor prepoznal kot škodljivca lokalnih ali celo mednarodnih razsežnosti.
MKC in "upanje brez razloga"
Arijana Markučič Brecelj, vdova:
"Zdržal je tri leta po diagnozi mielofibroza, šest mesecev manj od povprečja. Je pa dal v teh letih od sebe sigurno veliko več od povprečja. Tako kot vedno."
Od začetka devetdesetih let je vodil Mladinski kulturni center (MKC) v Kopru in "upanje brez razloga" z ženo Arijano Markučič Brecelj, Iztokom Krkočem in drugimi širil v Društvu prijateljev zmernega napredka (DPZN) in Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Redno je kandidiral na koprskih županskih volitvah, bil v mandatu 2003-2007 neodvisni občinski svetnik, leta 2006 pa je ustanovil stranko Akacije.
Leta 2015 že drugič ponatisnjeni Cocktail je posvetil "nedavnemu potresu moči desete stopnje po Fekalijevi lestvici, izvrženju 24-letnega Društva prijateljev zmernega napredka iz prostorov na Gregorčičevi 4 v Butalah Istre pod Slovenci". Istega leta je izdal tudi DVD Samospevi, zaznamovan z ritmom Kolenovanja, protestnega korakanja v letih 2015-2018 po Verdijevi ulici v Kopru, pred sedežem prejšnjega župana Borisa Popoviča, "Nebodotičnega palmitelja" in "demokratičnega despota", kakor mu je pravil.
Zadnja leta je s tovariši in obiskovalci sodeloval v mksMc Boteginu na Glagoljaški ulici v Kopru, na spletni strani Dodogovor.org pa se je redno oglašal iz domačega Klanca pri Kozini. Minulo poletje je po spletu zakrožila lažna novica, da je umrl. Sprožil je ni sam, se je pa duhovito odrezal kot "žanjec kolateralne koristi", kakor je dejal v kajpada lepo zapolnjenem Kulturnem domu Hrpelje, kjer je vztrajno vodil četrtkove pogovorne večere.
Režiser Janez Burger mu je leta 2013 posvetil dokumentarec Priletni parazit, leta 2019 je za življenjski opus prejel Ježkovo nagrado in odigral enega od svetih treh kraljev v filmu Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Nastopal je tudi v predstavi Biokozmizem::Izreka v režiji Dragana Živadinova.
Na kulturni praznik bodo v ljubljanski galeriji Vžigalica odprli že prej načrtovano razstavo Prešerna posprava Marka Breclja in predstavili mehkoteroristične akcije, performanase, koncerte ....
Zadnja prgišča smisla Svoj zadnji, 70. rojstni dan je Marko Brecelj konec aprila lani pričakal v izolski bolnišnici. "Moji sedemdesetletni predsmrtni ostanki resničnost občutijo kot mrak, ki se gosti, prihodnost pa kot Pot v Nikamor," nam je dejal v kratkem intervjuju ob jubileju. "Zadnja prgišča smisla se nahajajo v naših človeškostih. Od tam je treba zajemati in se ogibati znucanim oziroma zlorabljenim oblikam. Zmožen napisati močno pesem je samo tisti, ki je zmožen ljubiti."
