Že od junija ste del Avsenikov. Se vam je življenje zelo spremenilo? Kako?
Moje življenje je šlo, hvala bogu, na boljše. Pa že prej ni bilo slabo, da ne bo pomote. (smeh) Pred Avseniki sem se peljal na najdaljši špil v Mursko Soboto, zdaj hodimo v Hamburg. Prej smo igrali za 600 ljudi, zdaj igramo za šest tisoč glavo množico. Lepe spremembe, ki sem jih zelo vesel.
Pred leti je Andrej Hofer izjavil, da je narodnozabavna glasba z leti postala rokenrol, saj je zajela širok spekter mladine. Se strinjate? Je biti pevec v narodnozabavnem ansamblu zelo drugače kot peti pop?
Ja, točno to! Šele zdaj, ko sem bil »vržen« v narodnozabavni svet, sem doživel, kako velik in močen je. Čim stopiš iz Ljubljane, začutiš, da je temu res tako. Harmonika je pač zapisana v naših genih. V bistvu ne. Iskreno. Oboje je glasba, šov … Ne glede na to, kakšna zvrst je, so odrske vrline enake.
Ko sva se slišala za intervju, ste se ravno vračali iz Nemčije. Kje vse si še bil z Avseniki? Kakšni so koncerti narodnozabavne glasbe med epidemijo, kako je to videti?
Uf, ja. Naša ljuba Nemčija. (smeh) Ogromno kilometrov, nasmejanih obrazov, pomečkanih »povštrov« in super »placov«, v katerih igramo. Če nisi pri Avsenikih, tega enostavno ne moreš doživeti. Fascinantno je, ko se ljudje sredi Nemčije želijo slikati s tabo in prepoznajo Sašev obraz. Tujina je tako velika, da je odvisno od regij. V nekaterih so dovoljeni koncerti, v nekaterih ne.
Kakšen bo vaš december, nastopov ni? Imate radi decembrske praznike?
Decembra smo štartali z adventno akcijo – vsako nedeljo izdamo novo pesem, kot voščilo in pripravo na božič. Čaka nas še kar nekaj TV-nastopov. Koncertov pa decembra žal ni. No, igramo, upamo, za novo leto v Kranjski Gori.
Kakšno leto je za vami in kaj si želite v naslednjem letu?
Za nami je super produktivno leto. Kljub epidemiji smo odigrali zelo veliko koncertov. V Sloveniji in tujini. Upam, da bo naslednje leto še bolj pestro.
