Cankarjev dom bo le dan po zagrebški premieri gostil šov Ima neka tajna veza – Made in Sarajevo, v katerem bodo klasike jugo rocka in popa zaživele v novi, orkestralni podobi. Projekt, ki sta ga zasnovala Tomislav Kašljević in vplivni glasbeni producent Nikša Bratoš (Valentino, Crvena jabuka), je poklon bosanski glasbeni sceni 70. in 80. let, ko so Jugoslavijo osvajali Bjelo dugme, Plavi orkestar, Kemal Monteno, Indexi, Vajta, Merlin ... Njihove hite bodo ob spremljavi Zagrebške filharmonije osvežili priznani sodobni pevci in glasbeniki, kot sta trikratna evrovizijka Maya Sar in serijski ustvarjalec (tudi slovenskih) hitov Nermin Puškar.
MAYA SAR
Dolgoletna spremljevalna pevka Dina Merlina, avtorica pesmi Zdravka Čolića, Tereze Kesovije, sodelavka Nine Badrić in prijateljica pokojne Jadranke Stojaković, je prvi glas projekta Made in Sarajevo.
Čestitke, pred nekaj tedni ste postali Ljubljančanka ...
Ja, z možem Mahirjem Sarihodžićem (glasbeni producent in glasbenik v skupini Dina Merlina, kjer sta se tudi spoznala, op. a.) sva se priselila jeseni. Ljubljana mi je od nekdaj všeč, pogosto sem jo obiskovala, ima vse, kar imam rada v življenju in umetnosti: minimalizem, preprostost in prefinjenost. Tu je veliko odličnih umetnikov svetovnega kova, všeč so mi vaša ekološka zavest in naravne lepote.
Všeč mi je, da so ljudje usmerjeni v družino, da otroke obravnavate z veliko spoštovanja. Mina je v vrtcu že našla prijatelje in vse to so stvari, zaradi katerih je naše življenje v novem okolju še lepše. Ljubljana mi je prinesla svežino v vsakdanje življenje in navdih za ustvarjanje.
Kako so videti priprave na projekt Made in Sarajevo?
Do zdaj smo delali sami in se po spletu posvetovali z aranžerji in producentom. Izbrali smo pesmi, določili tonalitete in smer, kako naj bi pesmi zvenele. Zdaj sledijo vaje z orkestrom, ko bomo prvič slišali vse pesmi skupaj ter izpilili podrobnosti. Verjamem, da bo občinstvo v Ljubljani in Zagrebu uživalo vsaj tako kot mi.
Na tem prostoru nas ves čas delijo, a še vedno se smejimo istim šalam in imamo radi isto glasbo.
Res je in ob nostalgiji ima ta projekt zagotovo tudi to povezovalno dimenzijo. Glasba je univerzalni jezik. Čustva niso pogojena s predsodki, prepričanji in kalkulacijami. So spontana reakcija duše, zato se je tako lepo ukvarjati z umetnostjo. Ob njej nevede odpremo čutila in predale v sebi, za katere niti ne vemo, da obstajajo. Oblikuje naš intelekt in našo bit. Ko poslušamo flamenko ali fado, večina ne razume besedil, a čutimo vibriranje topline in energije, ki nam je blizu. Pri nas pa je to še lažje, saj te pesmi razumemo in z njimi živimo že 40 let.
V Sloveniji smo odraščali tudi ob glasbi, ki jo boste izvajali na tem koncertu. Kako pa vi poznate slovensko pop glasbo tistega časa?
Rodila sem se v zgodnjih 80. letih, zato se ob Laibachu spominjam tudi Videosexa. Ima pa Slovenija še vedno odlične glasbenike. Zelo mi je všeč tudi Siddharta.
Katere pesmi boste peli?
Ena izmed pesmi, ki jo bom izvedla, je Sve smo mogli mi Jadranke Stojaković, s katero sva bili tudi prijateljici, in ta pesem je še vedno najina posebna vez. Druga je Denny sarajevske skupine Cod. Poznam vse avtorje pesmi, ki so uvrščene v program, večinoma iz zgodb in anekdot, to je glasba, s katero sem odraščala in se je pri nas doma veliko predvajala. Osebno sem poznala Kemala Montena, najbolje pa seveda poznam Dina Merlina, s katerim že dolgo sodelujem.
Kaj je najpomembnejše, kar ste se naučili v sodelovanju z Dinom Merlinom?
Ne glede na to, koliko znanja, talenta in uspehov imate, sta le predano delo in vera v to, kar počnete, prava pot za uresničitev vaših želja. Prav tako je pomembna lekcija, da si vedno na začetku, saj je to delo, kot bi rekel Dino, v katerem ni starih zaslug. Vedno znova se je treba dokazovati, boriti za svoje mesto, predvsem s kakovostjo in pristnostjo. Ni pa tako slabo, saj greš z vsakim novim projektom še korak dlje.
Kako je pisati glasbo za Čolića ali Terezo Kesovijo? To lahko počnete sproščeno ali je spoštovanje do velikanov lahko tudi ovira?
Človek si spoštovanje zasluži zaradi svojih stališč, vedenja in ravnanja z drugimi. Zdravko in Tereza sta že desetletja creme de la creme glasbene scene, odlična pevca uglajenega obnašanja, in to ju dela velika. V njuni družbi se nikoli ne počutiš manjvreden, saj sta izpolnjena z velikimi življenjskimi in umetniškimi izkušnjami. Sodelovati s takšnimi mojstri je privilegij in zelo sem hvaležna, da sem ju sploh lahko spoznala, kaj šele, da sem lahko sodelovala z njima.
NERMIN PUŠKAR
Eden najboljših bosanskih avtorjev svoje generacije že 15 let živi in ustvarja v Sloveniji, tudi za Dina Merlina, Tonyja Cetinskega, Nino Pušlar, Neisho, Trkaja in Gašperja Riflja.
Vas je bilo treba k projektu Ima neka tajna veza dolgo vabiti?
Ne, takoj sem se odzval. Zelo sem počaščen, da sem del tega poklona glasbi, ki je pustila toliko lepih sledi v srcih ljudi po vsej nekdanji skupni državi. Te pesmi so že v otroštvu zelo vplivale na to, da se ukvarjam z glasbo. Pesem Sanjam skupine Indexi je ena prvih, ki sem se jih že pri osmih naučil peti in igrati na kitaro. Že to pove nekaj o tem, kako pomembno mi je to ustvarjanje z Zagrebško filharmonijo, bendom in kolegi pevci. Ta glasba v meni zbuja najlepša čustva, spomine na otroštvo, družino, druženja, ljubezen in svetlobo v hiši, v kateri sem odraščal ... V Sarajevu sem živel, študiral in ustvarjal, zato sem močno povezan s tem posebnim mestom, ki ima tudi bogato glasbeno tradicijo.
Program sestavljajo pesmi iz časov, ko je bilo Sarajevo eno od jugoslovanskih glasbenih središč.
Indexi so eden od bendov, ki so zelo vplivali na to, kako jaz vidim glasbo v svojem življenju, saj je bilo pri njih vse vrhunsko, od glasbe prek besedila do aranžmaja in izvedbe. Čustveno sem zelo povezan s tem repertoarjem, saj spodbuja zdrave vibracije in lepe spomine.
Kaj od bosanske glasbe je treba poslušati danes?
Veliko zanimivega se je v Sarajevu začelo dogajati z novim tisočletjem, nastali so bendi, kot so Dubioza kolektiv, Letu štuke in Knock Out, katerega član sem bil. Veliko svetlobe na bosansko sceno je prinesla tudi moja prijateljica Maya Sar, ki jo izjemno spoštujem kot avtorico, zato sem še posebej vesel, da sodelujeva pri tem projektu.
Nastopanje s simfoniki je za tako izkušenega glasbenika stres ali sladek izziv?
Velikokrat sem že sodeloval z velikimi orkestri, nekaj časa sem bil tudi zaposlen v sarajevski operi. S Sarajevsko filharmonijo smo nastopali po svetu, kot solist pa sem z njimi sodeloval tudi pozneje. Tako da se v takem formatu počutim zelo domače. Seveda je to poseben ustvarjalni izziv in užitek, ker vem, da so kolegi iz Zagrebške filharmonije vrhunski glasbeniki, in zelo se že veselim teh nastopov.
Katera pesem iz tega repertoarja vam je najljubša?
Spet bom izbral Indexe. Da sam ja netko, ker je brezčasna pesem in bo vedno moderna, globoko čustveno nabita in filozofsko zanimiva.
