Na prvi decembrski dan je glasbena legenda Božidar Wolfand - Wolf predstavil svojo novo praznično balado Naj pada, naj pada. Z Rokom Lunačkom, avtorjem besedila, sta se tokrat odločila za tematiko, ki je po njunem mnenju prevečkrat namerno spregledana; problematiko samote oziroma osamljenosti, ki jo marsikdo med prazniki občuti še toliko bolj intenzivno.
Začniva naprej pri vašem počutju, glede na to, da se je tudi vas dotaknil koronavirus. Kako se počutite danes?
Moram priznati, da je korona res in popolnoma drugačna od gripe, kot jo poznamo. Moje počutje po koroni se ni popolnoma popravilo, saj sem imel probleme z dihanjem in bil nenehno utrujen.
Na družbenih omrežjih ste dejali, da je bilo kar hudo. Kaj je bilo najtežje?
Pri meni sta bila težko dihanje in padec energije, to je najhujša stvar.
Je pa toliko lepša nova glasbena zgodba, čeprav govori o samoti ...
Ja, moja pesem Naj pada, naj pada je čustvena balada, ki opeva zimsko, praznično obarvano zgodbo, v kateri pa se v verzih refrena »Nihče ni sam, ko pada sneg ...« na neki pozitiven način dotakne problematike samote oziroma osamljenosti ljudi, ki so tako ali drugače ostali sami.
Kaj želite sporočiti z najnovejšo skladbo?
Med prazniki se občutno poveča občutek osamljenosti. S pesmijo poskušam vsem, ki so v tej situaciji, povedati, naj poiščejo mala zadovoljstva, kot je sneg, ki nas vsako leto razveseljuje, naj skozi spomine najdejo nov izziv za lepše življenje.
»Radi se imejte in lepe prihajajoče praznike vsem. Naj bodo prekrasni.«
Ste se tudi sami kdaj počutili osamljenega?
Seveda, ko sem se odselil v Ameriko, sem zapustil in izgubil vse, kar sem poznal, ko sem se ločil, sem ostal sam, se preselil nazaj v Slovenijo in seveda pogrešam hčerino družino, vnuke. Zdaj, ko sem tu, nenehno iščem svojo srečo v drobnih stvareh. Moram pa reči, da se mi je nasmehnila sreča v ljubezni, čeprav pri šestdesetih letih najti nekoga in uskladiti interese in način, kako skupaj funkcionirati, ni bilo tako enostavno.
Je pa videzgodba povsem nekaj drugega, saj v njej ne manjka znanih imen, poleg tega promovira veselje in druženje.
Z videom sem poskušal pokazati, kako malo je potrebno, da je človek srečen ... Nekaj prijateljev, dobra papica, nekaj dobrega za popiti, kitara in pesem.
Kako pa bo z druženjem in veseljem v veselem decembru? Vse kaže, da pravega veseličenja tudi letos še ne bo ...
Na žalost sem znova zbolel. Po koroni sem postal malo bolj občutljiv kot sicer, vendar zaradi svojega optimizma in pozitivne energije ne bom izgubil veselja. Druženja bo vsekakor manj. Moramo biti potrpežljivi in previdni, vsekakor pa spoštljivi drug do drugega in nositi maske, ko situacija kliče, da je to potrebno.
»Ko sem se odselil v Ameriko, sem zapustil in izgubil vse, kar sem poznal.«
Bo potem padla v vodo tudi vaša mini koncertna turneja?
Na žalost je odpovedana in me srce boli. Bo pa drugo leto bolje!
Pred vrati so prazniki, kako jih boste preživeli?
Malo z mamo in sestro, videl se bom s prijatelji, pa malo smučal, če bo zdravje dopuščalo in bo dovolj snega.
Imate na božični večer kakšen poseben ritual?
Nič posebnega, poklicati vse, ki jih imam rad, obujati spomine, dobra hrana in veselo vzdušje.
Kaj pa silvestrovo, bo bolj veselo ali v mirnem domačem krogu?
Še ne vem, nekaj od tega zagotovo bo. (smeh)
Ste kdaj srečali »mačka« ali »tigra« na prvi dan v novem letu?
Veliko tega je bilo v preteklosti, zdaj imam najraje svojo nežno muciko.
Glede na to, da ste iz Zasavja, ste se morda kdaj odpravili na novoletni pohod na Kum?
Vsekakor, še nedolgo tega. Mislim, da je bilo pred dvema letoma. Super pohod, priporočam, pa tudi restavracija na Kumu je odlična.
Kaj vse načrtujete za prihodnje leto?
Veliko novih pesmi, koncerte in kolikor se da lepo in zdravo življenje.
Verjetno pa bo tudi kaj novega z glasbenimi legendami, kajne?
Nekaj se kuha ...
