Je pevka, basistka, kitaristka in tudi učiteljica petja. Najprej je bila članica zasedb Navihanke in Mjav, danes pa ljudi razveseljuje v skupini Chicas. Ves čas se tudi izobražuje na vseh področjih – še zlasti pa na področju delovanja možganov, epigenetike ter meditacije in vse skupaj povezuje s petjem, predvsem z odrskim nastopanjem. Je tudi inštruktorica joge obraza, ki se odlično povezuje s petjem in pomaga pri sproščanju mišic. Piše pa tudi besedila za pesmi. Kot pravi, pa je od nekdaj poleg glasbe njeno največje veselje branje.
Vzporedno branje
»Moj odnos do branja se je z leti razlikoval. Ko sem se v prvem razredu naučila brati, sem to zelo rada počela. Spomnim se, da sem 'vadila' branje na časopisnih naslovih. Vsak dan, ko sem prišla iz šole, sem redno prebrala vse naslove v časopisih in reklamah. Prve knjige, ki se jih zares spomnim, da sem jih brala, so bile iz zbirke Pet prijateljev. Bile so zelo zanimive, malo detektivske, skrivnostne, take, ki pritegnejo. Vendar pa sem imela vedno težave pri tem, da sem dejansko vzela eno samo knjigo in jo prebrala. Vedno sem rada imela več knjig, ki sem jih vzporedno brala. Tako se je velikokrat zgodilo, da potem nisem prebrala niti ene do konca. Ta navada mi je ostala še danes,« pripoveduje Jasmina Šmarčan, ki se iz svoje zgodnje mladosti najbolj spomni knjige Mi, otroci s postaje Zoo, ki se ji zdi tako močna, da pusti sledi. »Ob prebiranju te knjige sem pridobila nekatere vrednote, ki se me še danes držijo. Priporočam jo za vse odraščajoče ljudi. Da ugotovijo, da niso sami in da nekateri ekstremi ne rešijo težav.«
Knjige vedno kupi
Med študijem socialnega dela je večinoma prebirala knjige s področja psihologije, vzgoje, sociologije. Tisto znanje je bilo zelo koristno za njeno življenje. »Danes sem velika ljubiteljica knjig. Knjige vedno kupim, nikoli si jih ne sposodim ali kopiram. Zdi se mi, da tako izkažeš spoštovanje avtorju. Doma imam ogromno knjig. Veliko v slovenskem, veliko pa tudi v angleškem jeziku. Največ knjig imam s področja duhovnosti, osebne rasti in zdravja. Skoraj nikoli pa ne kupim ali berem romanov. Za to mi je škoda časa, ki ga že v osnovi ni veliko. Znanja, ki ga pridobim iz malo bolj strokovnih knjig, pa ni nikoli preveč. Ti romani mi pa ne dajejo nič hrane za mojo dušo,« pravi in doda, da ji je najlepša knjiga Mali princ. Všeč ji je tudi Alkimist. Poleg zgodb junakov je v njih še ogromno sporočil za življenje – če znaš gledati s srcem. Jasmini je všeč, ko znajo avtorji skozi zanimive namišljene zgodbe dostaviti sporočila, ki sežejo v srce in še kako držijo. Dobro branje za življenje ji je tudi knjiga, sicer v angleščini, The Body Keeps the Score. Gre za knjigo psihoterapevta, ki razlaga, kako se travme ljudi zarežejo v celotno telo. To so znanja, nujno potrebna za vsakega človeka. »Menim, da je v znanju moč. Če veš, kaj in zakaj se nekaj dogaja, znaš ukrepati,« je prepričana glasbenica, ki vedno bere le knjige, ki jih lahko prime v roke, saj je elektronske knjige ne privlačijo.
