Družba Slovenski državni gozdovi, ki je bila ustanovljena leta 2016, na leto proda več kot milijon kubičnih metrov lesa, pri čemer kuje visoke dobičke. Od leta 2017 do vključno 2020 je podjetje ustvarilo skupno več kot 257 milijonov evrov prometa, a dobiček vse od leta 2017 vztrajno pada. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je leta 2017 znašal 13,2 milijona evrov, leta 2018 so ga zabeležili 11,9 milijona evrov, leta 2019 se je znižal na 11,3 milijona evrov, lani pa so Slovenski državni gozdovi ustvarili »le« še 7,5 milijona evrov dobička.
Po odstopu predsednika nadzornega sveta državne družbe SiDG Andreja Rihterja, ki je iz osebnih razlogov neporeklicno odstopil 8. novembra, je nadzorni svet že dober mesec brez prvega nadzornika. Pojavlja se vprašanje, kdo medtem nadzoruje poslovanje državnega podjetja? Čeprav je Rihter odstopil že novembra, je na spletni strani SiDG še vedno naveden kot član nadzornega sveta družbe.
"Nadzorni svet lahko v skladu s Poslovnikom nadzornega sveta nemoteno opravlja svoje naloge, saj v skladu s 7. členom obveznosti predsednika opravlja njegova namestnica," so pojasnili v SiDG.
Nadzorni svet SiDG sestavlja osem članov, pet članov kot lastnica imenuje vlada, preostale tri pa zaposleni. Po odstopu Rihterja ima vlada v nadzornem svetu le še tri svoje predstavnike, saj za eno nadzorno mesto kandidata predlagajo opozicijske stranke. Vlada je tako oktobra letos za nadzornico imenovala Dragico Vrkič Kozlan, ki jo je predlagala Lista Marjana Šarca.
Pospešeno kadrovanje
Ker nadzorni svet v sedanji sestavi ne more izvoliti predsednika nadzornega sveta, ki bi bil po volji kapitala, torej vlade, je nadzorni svet že dober mesec brez predsednika. »Danes je nadzorni svet še vedno brez predsednika, kajti predstavniki kapitala (vlade, op. a.) preostalim članom nadzornega sveta ne dovolijo, da bi ga v skladu s poslovnikom imenovali. Še več, to nalogo so začasno pripeli nadzornici Romani Fišer, ki pa je predsednica revizijske komisije in v skladu s poslovnikom sploh ne more biti v začasni funkciji predsednice nadzornega sveta,« zatrjuje vir blizu družbi SiDG.
Rihter je sicer uradno odstopil iz osebnih razlogov, a po neuradnih informacijah je njegov odstop povezan s kadrovanjem politično potrjenih kadrov. Rihter je to za Novice Svet24 zanikal. Z mesta nadzornika SiDG je po njegovih besedah odstopil, ker je dobil novo zaposlitev, ki si ji je želel polno posvetiti in ne zaradi razmer v Slovenskih državnih gozdovih.
Po naših informacijah je poslovodstvo družbe SiDG v zadnjih šestih mesecih zaposlilo več ljudi. V SiDG so nam potrdili, da bodo letos na novo zaposlili skupno 58 oseb, medtem ko je bilo konec lanskega leta v družbi zaposlenih 300 ljudi.
Med prvimi je službo v državnem podjetju dobil sin ministra brez resorja iz vrst SDS, Zvoneta Černača, ki je aprila dobil zaposlitev v Poslovni enoti Postojna. Matija Černač je sicer diplomiral leta 2017 z diplomsko nalogo »Primerjava povprečnih tež odstreljenega mladiča srnjadi v Notranjskem lovskem upravljavskem območju v obdobju petih let«. Na SiDG pravijo, da je Matija Černač izpolnjeval vse razpisne pogoje. "Na razpis se je prijavilo 15 kandidatov, med njimi tudi g. Matija Černač. Slednji je izpolnjeval vse razpisne pogoje in bil uspešen tudi na razgovoru, zato je družba z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog odpremnika GLS," so sporočili iz SiDG.
Sum korupcije in navzkrižja interesov
Sogovorniki blizu poslovodstva družbe SiDG opozarjajo na sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter sum konflikta interesov. Vlada je konec januarja letos za članico nadzornega sveta SiDG imenovala pravnico in vplivno odvetnico Branko Neffat. Čeprav je Neffatova prevzela mesto nadzornice, njeno družinsko podjetje Neffat še vedno sodeluje s SiDG. Potem ko je Neffatova 29. januarja postala nova nadzornica, je namreč SiGD podjetju Nebra, ki se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, nakazala skupno 2203 evre, je razvidno iz spletne aplikacije Erar. Uradna zastopnika podjetja Nebra sta zakonca Branka in Milan Neffat, ki sta prav tako njegova lastnika. Branka Neffat ima v lasti 14-odstotni delež, prav tako Milan Neffat, medtem ko je 72-odstotni lastnik podjetje Nebra.
"SiDG se že vrsto let udeležuje izobraževanj, ki jih organizira podjetje Nebra d.o.o., v skladu s predhodnimi objavami na njihovi spletni strani. Strokovne vsebine izobraževanj so koristne in prispevajo k boljšemu delu zaposlenih," odgovarjajo v SiDG. Obseg sodelovanja v letu 2021, ko je funkcijo članice nadzornega sveta nastopila Branka Neffat, pa ne odstopa od obsega sodelovanja v prejšnjih letih.
Močan sum koflikta interesov po navedbah našega vira obstaja tudi v primeru nadzornika Borisa Zupaniča iz kvote SDS, ki ga je vlada na ta položaj imenovala aprila lani, slab mesec po prevzemu oblasti. Zupanič je postal nadzornik SiDG, čeprav je zaposlen v podjetju Gozdno gospodarstvo (GG) Bled kot odkupovalec lesa. GG Bled pa odkupuje les tudi od državne SiDG. »Kot nadzornik ima vse podatke o poslovni in cenovni politiki družbe in nanjo lahko tudi vpliva. Še več, pri odkupu lesa Slovenskih državnih gozdov na terenu določa kvaliteto lesa in s tem posredno tudi ceno. Gre za kaznivo dejanje, in ne le konflikt interesov,« je prepričan naš vir.
Za komentar smo povprašali Zupaniča, ki je za Novice Svet24 potrdil, da odkupuje les za GG Bled. »Za GG Bled odkupujem les iz mariborskega območja, a gre za odkupe iz zasebnega sektorja. Nisem v vodstveni strukturi GG Bled, ki od Slovenskih državnih gozdov odkupuje les le na javnih razpisih. Vse je transparentno,« je zatrdil Zupanič. V SiDG so v odgovoru na naša vprašanja pojasnili, da Zupanič v nadzornem svetu predstavnik ustanoviteljice, torej vlade, ki je odgovorna za njegovo imenovanje. Ob tem so dodali, da s podatki o njegovi zaposlitvi Zupaniča ne razpolagajo.