Dve leti sta minili, odkar si izdala koledar in tako zbirala denar za zapuščene živali. Letos pa k sebi ne stiskaš mačk, ampak poziraš ob motorjih, ki imajo menda celo svoja imena.
Tokrat na koledarju ne nastopajo žive, kosmate mucice, ampak tiste jeklene. Glavne akterke so Honda Rebel 500 – Muca, Honda cb650c – Red Lips, Suzuki gs550e – Cafelita. Koledarja nismo slikali prav z namenom, da to postane, je le skupek fotografij, ki smo jih v tem letu naredili skupaj s tremi fotografi za različne priložnosti.
Do zdaj je imela prodaja koledarjev dobrodelno noto, je tako tudi letos?
Deliti, pomagati, osrečevati so vrednote, ki jih zelo cenim, živim in skušam k njim spodbuditi tudi druge. Seveda je vsaka gesta dobrote oz. dobrodelnosti lepa, pa naj bo to do ljudi, živali, do vseh bitjec. Jaz to počnem celo leto, ob koncu pa s tem, da to povem naglas, želim, da tudi drugi sledijo temu. Decembrski čas pa je nasploh prežet z ljubeznijo in je čas, ko lahko naredimo še kaj »ekstra« dobrega.
Si ljubiteljica živali in pred kratkim si pokazala Miklavževo darilo. Je to novi član tvojega tropa?
Mojega plemena, res je. Moj volkec Indi je prišel v moje življenje po res dolgoletni želji, kot otrok sem si želela škotskega ovčarja. Ko sem spoznala šeltije, sem se zaljubila v njihov karakter. Imela sem dve psički, Tery in Limo, ki pa ju že pet let ni več. Decembrski čas je nasploh prežet z ljubeznijo in je čas, ko lahko naredimo še kaj »ekstra« dobrega.
Kakšno leto je za teboj in kaj si želiš v prihodnjem letu?
Za menoj je kreativno delo, polno navdihov in prijetnih ljudi. Večino časa se posvečam svojemu projektu Varishana Voice, torej zvoku v sliki, ki se lepo razvija in mi prinaša res veliko veselja, mnogo čustev in nasploh pozitivnosti. Čeprav se je veliko spremenilo v tem našem svetu, mi nič ne manjka, razvijam se na drugih področjih in sem zadovoljna, mirna, mogoče še najbolj do zdaj. Želim si prav tega – dobrih ljudi, lepih trenutkov, malih, preprostih in čudovitih, zdravja, ustvarjalne dušice in pogumnega srca.
