Po jedrski katastrofi v Černobilu 26. aprila leta 1986, ki je raznesla radioaktivni material po velikem delu Evrope, so reaktor, ki je eksplodiral, po nekaj letih zaščitili z betonsko "grobnico", ki so jo leta 2016 še ojačali. Vendar je pod to zaščito še vedno okoli 170 ton obogatenega urana, ki je služil kot gorivo in trajalo bo vsaj 20.000 let, preden bo ta razpadel do stopnje, ko ne bo več nevaren za okolico.
RADIOAKTIVNOST KONSTANTNO NARAŠČA
Stopnja sevanja je še vedno zelo visoka, zato je območje nekadnje elektrarne z okoliškimi mesti in vasmi še vedno nenaseljivo. Okoli reaktorja 4 so ukrajinski znanstveniki namestili množico senzorjev, ki redno spremljajo radioaktivnost in ti so v zadnjem času zabeležili njeno konstantno povečevanje. Videti je, kot da sevanje prihaja iz nedosegljivega prostora pod reaktorjem, ki je blokiran že od noči, ko je prišlo do eksplozije.
NOVE REAKCIJE NE BI MOGLI NADZOROVATI
Čeprav strokovnjaki ne znajo natančno pojasniti, kaj je temu vzrok, domnevajo, da je to posledica sušenja jedrskega goriva. Voda, ki je obdajala gorivo, namreč izpareva, kar pa lahko, tako opozarjajo znanstveniki privede do nove reakcije, ki je ne bi bilo mogoče nadzorovati.
Čeprav v tem primeru eksplozija ne bi bila tako usodna, kot je bila tista leta 1986, pa bi lahko poškodovala ali uničila manj stabilne dele betonskega pokrova in "grobnico" napolnila z radioaktivnim prahom. To pa bi prepričilo prizadevanja za odstranitev nevarnega goriva, kar Ukrajina že dolgo načrtuje. Poleg tega pa predstavlja nevarnost, da bi zaradi sedaj še neznanega vzroka ta prah lahko prišel v atmosfero in ponovno kontaminiral okolico.
