Ste se šli kdaj to igrico s trganjem cvetov?
Oh, neštetokrat v osnovni šoli. Enostavno sem se morala prepričati, če me fant, ki mi je bil všeč, zares ljubi. (smeh) Pa ne samo to, še pogled na uro ti je povedal, kakšno je tvoje ljubezensko stanje; zapomnila sem si, da če pogledaš na uro in je 14.14, pomeni, da si všeč temnolascu. Resne zadeve, ni kaj. (smeh)
Kaj so za vas sicer znaki ljubezni in kako jo vi izkazujete svojemu srčnemu izbrancu?
Največ je pozornost in spoštovanje. Ko sem v zvezi, potrebujem pozornost, da mi fant ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji pokaže, koliko mu pomenim, in seveda obratno, in s tem absolutno ne mislim na materialne stvari.
Sodeč po objavah na družbenih omrežjih ste letos že užili nekaj morskih radosti. Kako ste se imeli?
Oh, noro lepo je bilo. Po treh letih sem si končno vzela malo več časa za dopust in to je bila najboljša odločitev. Če bi lahko, bi bila celo poletje na morju, tam se zares sprostim, odklopim, cel dan ležim, se sončim, kopam, uživam. Hvala bogu sem tip človeka, ki nima slabe vesti lenariti, ko to lahko.
Sicer pred poletjem kaj delate za učvrstitev postave ali sledite načelu, da je vsako telo primerno za na plažo?
Definitivno je vsako telo primerno za na plažo. Najbolj pomembno je, da se ti počutiš samozavestno v svojem telesu, pa naj je to telo zelo suho, močnejše, povprečno … pomembno je, da se ti dobro počutiš, ker to potem tudi izžarevaš. Meni je samozavest, da se dobro počutiš v svoji koži, nekaj najbolj seksi. In jaz se dobro počutim, če imam čvrsto telo, zato tudi z veseljem nekajkrat na teden potreniram, saj se po treningu vedno počutim odlično, polna energije. Ne maram diet, obožujem sladko, na vsake toliko si privoščim pico ali hamburger, in ko si, nimam slabe vesti. Vedno pojem z užitkom in si govorim, da moje telo to potrebuje in uživa. Namesto da bi se odpovedala hrani, se raje več ukvarjam s športom.
Letošnji poletni oddih ste preživeli na Korčuli. Kako to, da ste se odločili zanjo?
Vedno sem hodila na Rab, letos pa sem si rekla, da grem nekam drugam, nekam dlje. Obožujem Dalmacijo in po pogovoru s prijatelji, ki so že bili na Korčuli, sem se odločila, da moram nujno tja, in ni mi bilo žal. Zaljubila sem se, še posebej v mesto Lumbarda.
Ste morda obiskali tudi grob Oliverja Dragojevića? Ste ga spoznali? Kakšno je sicer vaše mnenje o njem?
Ni mi uspelo priti v Velo Luko, sem si pa zato rekla, da bo to cilj za drugo leto, saj imam zdaj velik razlog, da spet pridem na Korčulo. Na žalost Oliverja nisem nikoli spoznala, njegova glasba pa me spremlja celo življenje, saj so ga poslušali vsi: dedki, babice, mama, ati, pa še moji otroci ga bodo, hehe. Zame je bil on najboljši glasbenik, njegov glas in pesmi ti sežejo v srce.
Kaj vam je drugače najbolj pomembno, ko se odločate za poletni oddih: lokacija, družba, namestitev, cena, kaj drugega?
V prvi vrsti lokacija in cena. Namestitev pa čim bolj preprosta, saj na dopustu nikakor ne potrebujem luksuza. Potrebujem samo sobo s privat kopalnico, balkonček (za sušenje kopalk) in pa zajtrk. Zajtrk obožujem in to je moj prvi pogoj za dopust. Po zajtrku grem vedno na plažo, tam sem cel dan, zvečer pa se samo stuširam in grem na večerjo v mesto. Drugače ne maram ritualnega življenja, ampak na dopustu ga pa obožujem, hehehe.
Se vam je na tokratnem dopustu pripetila kakšna anekdota?
Ooo, ja. Raay, Marjetka, Rok ter Jure iz Kvatropircev so me povabili na celodnevno vožnjo s čolnom. Začelo se je super, končalo pa ne ravno najlepše, saj sem dobila morsko bolezen. Grozno je bilo, ker si sploh ne moreš nič pomagati. Pa prvič v življenju sem hranila jelene. S čolnom sem obiskala otok Badija, ki je poln udomačenih jelenov. Nor občutek, ko pridejo do tebe in ti jedo z rok, sem kar jokala od sreče.
So vas opazili tudi kakšni oboževalci? So ti sicer vljudni ali kdaj kdo tudi prestopi mejo spodobnosti?
Sploh nisem vedela, da toliko Slovencev dopustuje na Korčuli. Tako da sem imela fotografiranja vsak dan, tudi na plaži. (smeh) So bili pa vsi zelo spoštljivi in vljudni, kar vedno najbolj cenim. Tudi dva njihova domačina sta me prepoznala, prav šokirana sem bila. Sta povedala, da poznata pesmi, ki sem jih izdala v hrvaščini. Vedno se z veseljem posvetim svojim poslušalcem, saj se zavedam, da brez njih ne bi bila tu, kjer sem.
Oboževalci razumejo, če ste kdaj slabe volje ali nerazpoloženi za fotografiranje in pomenkovanje z njimi? Ali ne glede na vse vedno stisnete zobe in jim ugodite?
Absolutno se zgodi, da imaš kdaj slab dan, saj si samo človek, ampak jaz se zavedam, koliko to, da se nekdo fotografira z osebo, ki mu je vzor, nekomu pomeni. Jaz sem vedno oboževala Bepop, še posebej Alenko, in vem, da bi znorela od sreče, če bi jo v tistem času videla nekje v trgovini. Ker vem, koliko bi to pomenilo meni, razumem, koliko to pomeni nekomu drugemu, zato se z veseljem posvetim oboževalcem.
Vam je kdaj neprijetno biti prepoznavni?
Pri nas ni tako kot v Ameriki, ko imaš paparace na vsakem vogalu, še vseeno imamo neko zasebnost. Je pa res, da se poleti, ko hočem imeti mir, izognem sončenju in kopanju na slovenski obali, zato pa potem vedno rada poiščem kakšne zasebne zalivčke. Bom povedala prijetno stvar prepoznavnosti, ki jo dostikrat omenim. Najboljša stvar, da si prepoznaven, je to, da lahko samo s svojo prisotnostjo osrečiš druge. To je nekaj najlepšega. Temu pravim krog sreče: jaz osrečim njih, oni pa mene, ko vidim, koliko jim pomenim.
29. junija ste imeli po letu dni svoj prvi nastop. Kakšni občutki so vas prevevali ob tem?
Nori občutki! Ni boljšega, kot imeti koncert z bendom. Preveč sem jih pogrešala. Upam, da takšnega premora ne bo nikoli več, saj glasbeniki to potrebujemo, potrebujemo odziv ljudi, njihovo energijo, igranje z bendom, zabavanje ljudi, plesanje, petje na ves glas in obratno tudi poslušalci: takrat se lahko za nekaj ur odklopijo od naporne službe, težav itd. in uživajo ob dobri glasbi. (Teja Pelko, foto: Neo Visuals)
