A nista le odrska akrobata, temveč tudi v delavnici ustvarjata z lesom, sodelujeta na snemanjih kot kaskaderja in imata svojo agencijo za ustvarjanje dogodkov. »Delava stvari, ki naju zanimajo,« pravita. »Ne marava dolgčasa, vedno se želiva naučiti še česa novega.«
Kolikor vem, ste se spoznala le nekaj mesecev prej, preden sta nastopila na šovu Slovenija ima talent ...
Filip: Ja, ravno danes je osma obletnica od najinega prvega nastopa. Jaz sem bil vodja programa in koordinator nastopajočih v klubu Cirkus, predlagali so mi Blaža, ki je že ustvarjal akrobatske slike z žonglerskim partnerjem. Pa sva šla na trening, da se spoznava. Malo je bilo čudno: sem mu dal roko in takoj začel plezati po neznanem človeku. (smeh)
Blaž: Filip je prej pri plesu v zrak metal ženske in si je tudi sam želel tako leteti po zraku, zato sem potem jaz svoje žonglerske keglje zamenjal za njega – in sva bila oba vesela.
Filip: Ravno takrat je bila nova sezona Talentov in so naju poklicali. In, evo: osem let kasneje ustvarjava svojo pot doma in v tujini.
Kako imata razdeljeno delo?
Filip: Vse delo si deliva, kar se tiče snemanj, govorov, pisanja in tako naprej; oba sva vešča vsega in sva lahko pri delu enakopravna ter oba ustvarjava. Včasih pa tudi jaz Blaža dvignem za kakšen nastop, a na dolgi rok to ne bi šlo. (smeh)
Ali kaj drug drugemu zavidata?
Blaž: Jaz Filipu zavidam, ker še ni star trideset let!
Filip: Jaz pa kdaj Blažu, da je močan, ko se jaz počutim »švoh«.
Pri vaju najprej pomislimo na fizično moč, ampak prav tako pomembna je psihična, kajne?
Filip: Najina fizična moč je le kanček najine psihične, da se med sabo ne stepeva in si ne skočiva v lase. (smeh) Ogromen del je psihične moči; človek si ne more predstavljati, da sva imela na leto tudi 400 projektov, torej tudi po več na dan, kar je težko logistično urejati, tekati z ene lokacije na drugo in vsak nastop opraviti korektno ter izpolniti pričakovanja ljudi. Projekti se sicer zelo razlikujejo, lahko je to klasičen nastop z akrobacijami, ki jih že tako obvladava, da jih lahko izvedeva miže, pa vse do kaskaderskih snemanj, kjer moraš biti zelo prisoten z glavo, da ne pride do poškodb. Med divjanjem z avtomobili, skakanjem skozi steklo, pretepi, gorenjem, padci z večmetrskih višin … se lahko hitro zgodi napaka, ki te lahko veliko stane. To naju drži skupaj – da sva prisotna v vsakem trenutku, na katerikoli lokaciji in ob kateremkoli početju.
Blaž: Ključnega pomena pri tem je, da nama zagotovijo veliko hrane. Če je ni, nič ne gre.
Filip: Res je ... Tudi če nič ne spiva, samo da je hrana ...
Imata to zahtevo napisano v pogodbi?
Blaž: Res je.
Filip: Ne želiva biti ekscentrična kot kakšni svetovni zvezdniki z nerealnimi pogoji, ampak neke osnovne zahteve imava, preprosto zato, ker sva tako »leteča«. V bližini želiva rezervirano parkirno mesto in nujna sta obrok in voda. Ob takšnem urniku včasih pozabiš jesti, če pa ti hrano prinesejo pod nos, ti to reši življenje.
Blaž: Pravijo, da prazen žakelj ne stoji pokonci, prazen žakelj na praznem žaklju pa sploh ne! (smeh)
Kaj je trenutno vajina poglavitna dejavnost?
Filip: Delava ogromno stvari naenkrat. Zdaj so se na novo začeli nastopi in sva praktično razprodana, to se nama že prekriva s snemalnimi projekti, sva namreč koordinatorja kaskaderjev in kaskaderja pri tujih filmih, serijah in reklamah.
Kaj pri tem počneta?
Filip: Obešava ljudi, jih varujeva, da preživijo snemanja nevarnih prizorov, divjih voženj, jih učiva borilnih veščin, streljanja z orožjem … Poskrbiva, da vse tiste stvari, ki se jim človek na dnevni ravni želi izogniti, vsi varno preživijo in so zadovoljni s posnetim. Če sva kaskaderja, pa namesto koga zgoriva, padeva, sva ustreljena … Vsekakor poskušava na snemanjih čim več uživati. Hkrati pa delava kot mizarja – že vse življenje ustvarjava z rokami, zdaj sva malo dvignila nivo in imava svojo delavnico – ter imava svojo agencijo, pod streho katere imava vse možne gibalce, voditelje, hostese, fotografe, snemalce, didžeje, glasbenike … Pa tudi kamere, luči, fotoaparate, snemalne drone in tako naprej ... Tako lahko naročniku priskrbimo ljudi ter foto in video material za celoten dogodek. Naj povem, da je Blaž eden najboljših upravljalcev dronov v Sloveniji! Sva kar vse v enem. Mojstra za vse in hkrati za nič, ker se najraje učiva. Najin moto je: zakaj bi bilo lahko, če je lahko težko. Nerada stagnirava, želiva se učiti, preplezati zidove, pridobiti nova znanja.
Kdaj pa v to sliko pridejo punce?
Blaž: Zvečer med spanjem in takrat, ko sva lačna. (smeh)
Filip: Že nekaj let sem v uspešni zvezi …
Blaž: No, to bi morali vprašati Nino … (smeh)
Filip: Z Nino se poznava že pol življenja, skupaj sva bila na gimnaziji, je plesalka, tako da se srečujeva na nastopih, na odrih in treningih. Nekako si že prilagodiš čas, da ga kvalitetno izkoristiš.
Blaž, kako pa to sprejema vaše dekle?
Že kako leto in pol sem samski. Tavam po svetu, ves čas delam in uživam. Ni mi hudega.
Sta kdaj tudi brez dela?
Filip: Morda kdaj v tujini, ker sva rada predčasno na lokaciji, da si lahko kaj ogledava, hkrati pa je to tudi preventiva, če bi se kaj zalomilo z letali, da ne bi zamudila nastopa.
Blaž: Kaj pomeni prosti čas? Če imava nekaj dni prosto, sva nervozna in si najdeva kakšno delo – a to nekako ni delo, ker si se sam odločil, da to delaš ta trenutek.
Sta tandem, a verjetno nista ves čas skupaj, imata tudi svoje projekte?
Filip: Zdaj sva že tako vajena biti skupaj, da ko gre kdaj Blaž na primer za nekaj dni k staršem na Ptuj, tista dva dni …
Blaž: Filip doma joče v kleti!
Filip: (zašepeta) Res je. Ne, saj potrebujeva tudi kaj oddiha drug od drugega. In vse pogosteje se dogaja, da imava več nastopov v istem dnevu in ob istem času, kar pomeni, da vsak opravi svojega s svojo skupino plesalk in akrobatov, ki jih poučujeva. Podobno se dogaja z drugimi projekti, tako da sva na primer kaskaderja vsak na drugem snemanju.
Kašnih prizorov si želita kot kaskaderja?
Filip: Čim bolj nevarno, neumno, čim višje, čim hitreje, čim dlje …
Blaž: Skakati iz letala, ob tem goreti in pristati v morju.
Filip: Čim bolj ekstremnih, ki se jih drugi še niso lotili. Na videz nemogoče stvari, ki se jih še nihče ni spomnil. Med drugim sva edina na svetu, ki ustvarjava akrobatske nastope s hoduljami na hoverboardu (električnem dvokolesu). Blaž torej s hoduljami balansira na tej otroški električni rolki, na vrhu pa ima še mene …
Kako si to upata?
Filip: Če gre človek skozi neki metodični postopek učenja, pride do končnih rezultatov.
Blaž: Najina prednost je, da oba prihajava iz različnih športov in nisva bila usmerjena samo v gimnastiko. Iz kompletne palete svojega športno-gibalnega znanja lahko kombinirava in iščeva nekaj novega, tudi nimava trenerja, ki bi nama govoril, kaj in kako morava delati.
Koliko časa traja, da neko novo točko toliko obvladata, da upata z njo pred publiko?
Blaž: Odvisno. Ko sem prvič stopil na hoverboard, sem čez dve minuti že rekel Filipu, naj mi skoči na rame, in sva se odpeljala. Naslednji dan sva že imela pripravljeno točko za oder. Tako širok spekter gibalnih sposobnosti imava, da se najini telesi zelo hitro adaptirata na nove stvari.
Filip: Blaž je difovec, oba sva trenirala toliko različnih športov, da so nama nekatere stvari preproste. Jaz sem tudi takoj obvladal kajtanje, ker znam tako deskati na snegu kot upravljati padalo.
Blaž: Podobno je pri meni glede hoverboarda, saj že deset let vozim monocikel, rolam, hodim po vrvi …
Filip: Naj omenim, da Blaž vozi monocikel downhill – po hribu navzdol. In preživi.
Blaž: Saj monocikel navzdol ni tako nevaren, ker nimaš prostega teka – če poganjaš naprej, greš naprej, če poganjašnazaj, greš pa nazaj, tako da med vožnjo navzdol zaviraš z nogami, zato ni takšne hitrosti.
Filip: Če človek ni pri stvari, se hitro poškoduje. Ko pa delaš nekaj bolj nevarnega, si bolj pri stvari, se umiriš, pripraviš na to, fokusiraš, zato imaš svoje telo pod kontrolo in se izogneš hujšim poškodbam.
Blaž: So pa padci in poškodbe del najinega dela.
Koliko je bilo poškodb?
Filip: Že kar nekaj se jih je nabralo. Imamo dovolj časa? (smeh) Čeprav, kolikor ustvarjava nevarnih stvari in potem v prostem času še obdelujeva les s kotnimi žagami in podobno, se nama ni zgodilo še nič hujšega.
Blaž: Nikoli se nisva poškodovala na nastopu ali pri delu.
Filip: So bile nalomljene kosti, buške in praske, kakšno šivanje, a najhujša poškodba do zdaj je bila strgana ahilova tetiva.
Blaž: Ampak se je Filipu to zgodilo, ko ni bil v mojih rokah!
Filip: To je bil skupek stresa za telo, dehidracije in preveč dela – pomanjkanje regeneracije. Pa kavč mi je padel na glavo in sem moral na šivanje. A spet ne med nastopi.
Blaž: Jaz sem si mesec dni, preden bi moral začeti delati v Cirkusu, zlomil oba gležnja hkrati.
Filip: Te poškodbe so naju samo utrdile. Preden si je Blaž poškodoval obe nogi, ni bil tako močan kot potem, ko je vedel, kaj mora popraviti, in je še bolj treniral. Potem je še začel nositi mene in je to dodatna stabilizacija za noge. Ta dedc ima noge močne kot Atlas! (smeh) Če je treba dvigniti avto, ne potrebujemo dvigalke – Blaž ga dvigne.
Pri delu morata biti zbrana, ali kdaj vendarle izgubita živce?
Filip: Jaz sem znal biti najbolj živčna oseba na svetu, in to ves čas. Vse me je razjezilo, vse so bili drugi krivi!
Blaž: Po osmih letih se zdaj že čuti nekaj mojega vpliva in se je umiril. (smeh)
Filip: Res je, naučil sem se umiriti. Stvar, ki me najbolj razjezi: če človek dela gnečo oziroma je v napoto ostalim, namesto da bi se postavil nekam na kraj.
Blaž: Jaz sem pa bolj mirne sorte. V tem sva si zelo različna.
Filip: Kar je dobro, ker če bi bila dva takšna, kot sem jaz, bi se zagotovo sprla, če bi bila dva kot Blaž, pa ne bi naredila toliko stvari. Jaz sem v teh osmih letih Blaža le dvakrat videl zares jeznega: enkrat je bil jezen name zaradi banalnosti, ko sva bila lačna, takrat sva se skoraj stepla. Drugič pa, ko mu je oseba na tekmovanju najinih varovancev lagala v obraz in prirejala podatke.
Športniki se prej ali slej iztrošijo, telo se postara, omaga. Kaj menita, koliko časa bosta še lahko izvajala akrobacije?
Blaž: Videl sem nastopati štiri italijanske brate, od katerih ima najmlajši štirideset let, najstarejši pa gre proti abrahamu. Dokler delaš z glavo in ni večjih poškodb, se da še nekaj časa vztrajati.
Vajina največja želja?
Filip: Preživeti vsak dan, delati kvalitetno in tisto, kar si sama želiva. Da zaključiva dan z vsemi prsti in udi.
Blaž: Da bova fit in aktivna na stara leta.
Filip: In rada bi bila prva nastopajoča zunaj Zemljine orbite. Na primer nastop na Luni ali na vesoljski postaji.
Blaž: Veš, kako te bo tam lahko dvigovati!
Filip: Tam bom lahko jaz premetaval tebe.
