Milan Gačanovič - Gacho je eden izmed tistih priznanih in vrhunskih umetnikov, ki si upa več. Vedno ga je zanimalo nekaj posebnega, zato je bil pri svojem delu še kako opažen. In nič drugače ni bilo v šovu Kdo si ti? Zvezde pod masko, kjer je presenetil s širokim poznavanjem slovenske estrade in edinstvenimi kreacijami.
Pred kratkim se je zaključil šov Kdo si ti? Zvezde pod masko. Kako bi opisali to izkušnjo?
Moram priznati, da je bil šov zares izjemen. Predvsem zaradi tega, ker je bila ekipa zares homogena ter izjemno profesionalna. Spletla so se prijateljstva, nastalo je nekaj nepozabnih zgodb, tistih pred kamero in predvsem v zakulisju, ki so žal gledalcem ostale skrite. Upam si trditi, da je bila to zares ena najboljših oddaj na slovenskih televizijah v zadnjem času. Seveda pa je bilo dokaj naporno. Snemanje take oddaje v resnici ne poteka samo toliko časa, kot traja na televiziji. Tu so vaje, priprave, kakšna tehnična napaka ter mnogo pripetljajev ... Ure pa tečejo in tečejo. Izkušnja je fantastična in je v vseh sodelujočih pustila kar močan pečat. Še danes, ko se slišimo po telefonu, nam ponavadi tema pogovora hitro uide prav na oddajo in vedno se zabavamo ob tem. Ekipa je bila na prvi pogled zares nenavadna, toda očitno skrbno premišljena. Vsak izmed nas prihaja iz popolnoma druge zgodbe, toda po 24 urah smo ugotovili, da smo zares izjemna ekipa.
Ob tem ne moreva mimo dejstva, da ste precej podkovani z znanjem o domači sceni, sploh ker ste šli v šovu v mnoge detajle, ki jih marsikdo o glasbenikih ne pozna, kajne? Od kod vse to znanje, glede na to, da niste novinar?
To je predvsem moja izjemna intuicija za ljudi, in ne toliko informiranost o nastopajočih. Včasih sem zares uganil takšne podrobnosti, da so se mnogi držali za glavo – le kaj Gacho spet naklada, toda na koncu se je izkazalo, da sem imel še kako prav. Danes je intuicija vsekakor bolj pomembna kot pa marsikaj drugega. Spoznati človeka je zelo osebna izkušnja, ki je ne moremo nadoknaditi z branjem različnih člankov na Googlu. Tu si ponavadi ljudje ustvarijo napačno mnenje ter mimogrede skrivijo podobo človeka.
V kakšne sočne podrobnosti glede znanih obrazov pa raje ne greva – ali pač? (smeh)
Dajva namesto sočnih podrobnosti govoriti raje o sončnih podrobnostih znanih obrazov. Iz preprostega razloga, da ne negiram svojega odgovora na vaše prejšnje vprašanje. Ljudje smo pač različni, prihajamo iz različnih okolij in imamo drugačne življenjske navade. Nekateri imajo razvit smisel za humor, nekateri ne in spet drugi ga ne razumejo najbolje. Bili so trenutki, ki so bili malce mučni za nekatere. Včasih je bil pri nekaterih prisoten ego, ki ni dovolil, da bi se stvari razvile na drugačen način, kot so se. Včasih se tudi kake energije žal ne zlijejo v eno. Toda na koncu se je vse končalo točno tako, kot je prav, in brez velike škode ...
Vas je kateri nastopajoči še posebej presenetil ali pa celo zmedel?
Moram priznati, da sem bil ob dveh nastopajočih popolnoma bos (ne edini, da ne bo pomote). Ali je to znak moje neinformiranosti ali pa ignorance do nekih informacij, pa je seveda stvar razmisleka.
»Zares nihče ni vedel, kdo se skriva za maskami, in to verjetno razlagam že stotič.«
Kako je sploh potekalo snemanje? Vemo, da ste bili v Budimpešti ter da sta bili precej izolirani ...
Snemanje v Budimpešti je bilo, kot smo ugotovili po nekaj dneh, zares ključno za to, da smo ustvarili med seboj, ne bom rekel skupno, ampak kar nekaj različnih energij, ki so nas popeljale v to zares edinstveno izkušnjo. Tekmovalci smo bili nastanjeni v enem hotelu, pevci oziroma nastopajoči pa v popolnoma drugem hotelu, na drugem koncu mesta, tako da so bila srečanja popolnoma onemogočena in nemogoča. Zares nihče ni vedel, kdo se skriva za maskami, in to verjetno razlagam že stotič. In še danes se najde kakšen nejeverni Tomaž, ki tega ne verjame in misli, da smo vse skupaj le dobro odigrali. Na dan snemanja smo imeli kar neugodno jutranjo uro, (smeh) toda kmalu so stvari stekle kot po tekočem traku. Bilo je res zelo naporno. Snemanja so se vlekla tudi po devet ur, toda na koncu se je izplačalo potrpeti. Pa da ne bo kdo mislil, da smo bili nejevoljni. Smo pa bili zares izčrpani.
Če ostaneva še na Madžarskem ... menda vas je razočarala vaša sožirantka Saša Lendero, ker ne mara nakupovanja. Je mogoče, da ženske ne marajo nakupov? Sploh pa v Budimpešti, kjer je veliko stvari ugodnejših? Mimogrede, ste kaj posebnega kupili?
To je izjava, ki je bila vzeta iz konteksta kar nekajkrat, in to je seveda velika šala in dezinformacija. Saška obožuje šoping. Je pa res, da sem jo (jih) navdušil za obisk vintage trgovin, ki jih imam tudi jaz osebno zelo rad. Vintage trgovine, ki smo jih resda množično obiskovali, včasih kar dvakrat na dan, kar je že malce bizarno, ponujajo zelo zanimiva oblačila iz različnih obdobij. Tako lahko z veseljem odkrijemo izjemne kose iz šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih let, ki so danes že kar prava redkost. To je trajnostna moda in s tem skrbimo, da svet ni znova onesnažen. Če sem kaj posebnega kupil, pa raje sploh ne odgovorim ... če skrajšam, mislim da je bil avto na poti domov malce težji. (smeh)
Ko govoriva o oblačilih, ne moreva mimo dejstva, da ste v svet mode vpeti že več kot 30 let. Kako je z modo zadnje leto, ko nam je epidemija še kako spremenila svet?
Upam, da vas ne razočaram s svojim odgovorom. Mene moda zares nikoli ni zanimala. Mene je vedno zanimal stil. Unikatno oblikovanje. Nekaj posebnega. Vedno sem oblikoval stvari, ki niso imele s trendi popolnoma nobenih vzporednic, in ravno zato sem bil vedno zelo viden.
Kako zelo pa je vam epidemija prekrižala načrte, sploh ker ste strasten popotnik?
To pa je vprašanje, ki zahteva kar nekaj razmisleka. Če kaj, me ravno to, da ne moreš potovati po svetu, še najbolj moti od vseh ukrepov, ki so bili (razmišljeno ali nerazmišljeno) odrejeni v času koronakrize. Človekova strast do potovanj je zares neizmerna. Vsaj za tiste, ki se radi učimo iz drugih kultur in spoznavamo svet širše in brez meja.
Kako aktivni ste danes v svetu modnih kreacij?
Prišel je ravno pravi trenutek, se mi zdi, da sem skupaj s podjetjem Moda Mi & Lan in njihovo blagovno znamko Morro Sartoriale začel ustvarjati neko novo zgodbo o uspehu. Ko sem namreč dobil povabilo v oddajo Kdo si ti, je bila seveda moja prva misel, kaj obleči. Hitro smo strnili misli, tradicijo ter moje ideje. Nastale so obleke, ki jih lahko nosiš tudi na največjih svetovnih rdečih preprogah, in vse te obleke sem imel premierno oblečene ravno v oddaji Kdo si ti? Zvezde pod masko. Mislim, da sem ravno s tem oblikovanjem izpolnil vrzel pri moški modi, ki je kar nekako manjkala v Sloveniji. Skupaj smo naredili to, kar moških večkrat iščejo – nekaj unikatnega in zares izjemno kvalitetnega. Verjetno nas bo skupna pot peljala še naprej.
In za konec, kateri bo vaš naslednji projekt?
Vsak dan ustvarjam nekaj novega, v vseh možnih pogledih in sferah, predvsem pa velja pravilo – vsak dan se nekaj nauči, če želiš, da je tvoje življenje vredno te besede.
